Če bodo volivci na nedeljskem referendumu o zakonu o Radioteleviziji Slovenija (RTV) le-tega podprli, bodo razpisi za urednike radia in televizije, ki so v teku, najverjetneje prinesli le vršilce dolžnosti, pojasnjujejo v koaliciji, ki zakon podpira.
Novi zakon o RTV bi namreč v veljavo stopil 1. januarja 2011, takrat pa bo začel teči tudi tridesetdnevni rok za konstituiranje novega sveta RTV. Hkrati takrat obstoječi vodilni postanejo vršilci dolžnosti.
Primerjava. Do zdaj je 23 od 29 članov sveta imenoval državni zbor (DZ). Po novem zakonu bi sedem članov sveta neposredno imenovali: dva Sazu in Nacionalni svet za kulturo, dva združenji nevladnih oziroma društvenih organizacij, po enega italijanska in madžarska skupnost, tri pa zaposleni na RTV.
O čem bomo odločali?
Kot ključne novosti zakona predlagatelji izpostavljajo nov status RTV. Ta bo tako postala pravna oseba javnega prava, njen edini ustanovitelj in lastnik pa bo ostala država.
Opozicija pri tem opozarja na komercializacijo RTV, vendar predlagatelji zagotavljajo, da se ne bo preoblikovala v gospodarsko družbo.
Še vedno bo namreč delovala po zakonodaji, ki velja za zavode, na zakonodajo, ki velja za gospodarske družbe, pa se bo opirala na področju odgovornosti uprave in članov nadzornega sveta.
Zaslužek iz tržnih dejavnosti bo RTV namenjala nekomercialnemu programu.
Po sedanji zakonodaji večino članov sveta RTV imenuje državni zbor. Novi zakon pa predvideva 17-članski svet; večina članov bo imenovana neposredno s strani različnih institucij (več v okvirju), dva bo imenoval predsednik države, pet pa DZ na predlog nevladnih organizacij.
