V sedmih socialnih zavodih, med njimi je največ domov starejših občanov (DSO), so te dni izvedeli, da denarja z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za sofinanciranje njihovih naložb za zdaj ne bo. To bo v nekaterih primerih, tako kot v Metliki in Kočevju, kjer gradijo enoti za dementne, ogrozilo že zgrajeno in povzročilo dodatne stroške.
Tik pred dokončanjem
"Smo v zadnji fazi gradnje, pri zaključnih delih stavbe, s katero bi rešili vprašanje oskrbe dementnih in se znebili troposteljnih sob, s tem pa dvignili kakovost za vse oskrbovance," nam je povedala Lidija Vardijan Žagar, direktorica DSO Kočevje. Kot je pojasnila, gre za lahko montažno gradnjo, in če bi jo ustavili, bi nastali dodatni stroški: "Te bi imeli tudi z varovanjem, saj so nam nedavno v celotni spodnji etaži pokradli kable." Možnosti, da bi kako pokrili delež, ki jim ga začasno odreka ministrstvo, po besedah Vardijan Žagarjeve nimajo. Tudi Stanislava Majerle, direktorica Doma počitka Metlika, je zatrdila, da je nemogoče, da bi lahko na primer s premostitvenim kreditom pokrili manjkajoči delež ministrstva.
Država neodgovorna
Tako DSO Kočevje kot Dom počitka Metlika sta za gradnji enot za dementne prejela po dva milijona evrov pomoči iz programa Pokolpje, nekaj bodo primaknili še občini in domova sama, brez omenjenega deleža ministrstva pa po besedah Mirjane Adlešič, direktorice občinske uprave Metlika, ne bo šlo. "Neodgovorno se mi zdi, da kaj takega izvemo po tem, ko smo z ministrstvom že podpisali pogodbo o sofinanciranju in na podlagi tega sklenili pogodbo z izvajalcem."
Od 40 milijonov evrov letnih investicij v DSO država prispeva le po dva milijona evrov, kar je po besedah Borisa Koprivnikarja, predsednika upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, neodgovorno: "Gre za nepremičnine, ki so v njeni lasti, in za investicije bi po zakonu morala zagotavljati denar, ne pa, da gre ta v glavnem iz tekočega poslovanja domov, kar pomeni prelaganje na pleča uporabnikov."
Vse manj stroke
Koprivnikar je poudaril, da se domovi spoprijemajo tudi z vztrajnim zmanjševanjem financiranja zdravstvene dejavnosti: "Zaradi sprememb financiranja zdravstvene zavarovalnice smo dosegli skrajno točko, ko še lahko zagotavljamo stabilno izvajanje dejavnosti v najnujnejšem obsegu." Zaradi zmanjšanja vira za zdravstvene delavce se je tako dejansko število zaposlenih na oskrbovanca zmanjšalo za deset odstotkov. Koprivnikar je opozoril, da je osebje zato preobremenjeno, denar pa se iz oskrbne dejavnosti preliva v zdravstveno.
