Botanično bi morali paradižnik prištevati k sadju. To pa zato, ker paradižniki rastejo iz cvetov in vsebujejo semena, kot ostalo sadje. Na Inštitutu za nutricionistiko v odgovoru na vprašanje o še enem znanem mitu o prehrani dodajajo, da te trditve botanično resda držijo, vendar se v prehrani takšna živila razvrščajo v skupine, ki jim je skupen običajen način uporabe v vsakodnevni prehrani.
"Raba izrazov 'sadje' in 'zelenjava' se lahko v prehrani in kulinariki razlikuje od botaničnega poimenovanja. V prehrani na živila gledamo nekoliko drugače in jih razvrščamo predvsem glede na način uporabe ter njihovo sestavo. Paradižnik običajno uživamo v različnih jedeh, kot so solate, priloge in omake, na podoben način, kot uživamo zelenjavo, zato v prehrani o paradižniku običajno govorimo kot o zelenjavi, " pojasni Živa Lavriša, raziskovalka na področju prehrane, živil in javnega zdravja.
Ajda ni žito, arašidi niso oreščki?
Podobne prehransko-botanične zagate se pojavijo tudi pri žitih in podobnih živilih. Botanik in genetik Ivan Kreft pravi, da je še posebej zanimiva je ajda, ki je – podobno kot kvinoje in amaranta – ne uvrščamo med žita, "temveč med takoimenovana neprava oziroma pseudo žita. Zanimivost pri ajdi je še, da njeno zrno v resnici ni seme, temveč je botanično plod - orešek, ki vsebuje seme. V semenu je kalček, ki pri navadni in zlasti pri tatarski ajdi vsebuje rutin in druge koristne bioaktivne snovi."
Ne glede na to, kako razvrščamo paradižnik, arašide ali ajdo, gre v vseh primerih za živila z ugodno hranilno sestavo, zato se njihovo redno uživanje priporoča v okviru pestre in uravnotežene prehrane.
dezurni@styria-media.si
