Mercedes je vmesnik MBUX prvič predstavil leta 2018 v tedaj novem razredu A, od tedaj pa ga je razširil že v večino novih modelov. Kot je poudaril Mercedesov vodja razvoja za uporabniške vmesnike z glasovnim upravljanjem Nils Schanz, ga je možno uporabljati na zelo različne načine. Za kontrolo se lahko uporabljajo drsni ploščici na volanu, neposredno za dotik občutljivi zaslon, kontrolna ploščica na sredinski konzoli ali glasovno upravljanje, za katerega Schanz pravi, da je najlažji in najbolj varen način komunikacije s sistemom, saj vozniku ni treba umakniti pogleda s ceste.
Koliko snega je na Kaninu?
Kot velja za večino podobnih sistemov, tudi pri Mercedesu neprestano izpopolnjujejo in nadgrajujejo sistem MBUX. Z letošnjo pomladjo so ga v Evropi razširili s snežno prognozo. Uporabnik lahko namreč sistem povpraša o snežnih razmerah v najljubšem smučarskem središču ter vremenski napovedi zanj. Naboru storitev so dodali tudi vpogled v osebni horoskop, potnike pa bo lahko zabaval tudi s geografskim kvizom.
Pomembna je tudi povezljivost sistema. Pri Mercedesu veliko vlagajo v povezave s zunanjimi ponudniki storitev in povezave z internetom stvari. Zdaj je s sistemom MBUX povezanih več spletnih storitev, kakršne so Trip Adviser, Amazon Music, Tidal, Baidoo in podobne, ki so odvisne tui od regije in trga. MBUX ima tudi možnost učenja s pomočjo umetne inteligence in se lahko v največji meri prilagodi navadam uporabnika. Uči se na osnovi spremljanja uporabnikovih navad in mu lahko potem na osnovi naučenega predlaga določene stvari. Pomembna je tudi kakovostna grafična enota, ki poganja slike na zaslonu in podpira upravljanje z dotiki in kretnjami.
Pomen glasovnega upravljanja
Nazadnje pa je pri sistemu MBUX pomembno tudi glasovno upravljanje, ki mu posvečajo veliko pozornosti. Schanz je poudaril, da pri Mercedesu glasovno upravljanje močno izpostavljajo predvsem zato, ker je 83 odstotkov njihovih strank povedalo, da s pomočjo glasovne komunikacije med vožnjo laže pridejo do iskanih informacij. 89 odstotkov jim je povedalo, da glasovno upravljanje pospeši iskanje podatkov, 80 odstotkov strank pa, da je glasovno upravljanje njihov najljubši način upravljanja infozabavnega sistema.
Tehnologija glasovnega upravljanja predstavlja tudi zelo hitro rastoč tržni segment. Po ocenah naj bi do leta 2022 s pomočjo govornih vmesnikov opravili kar za 40 milijard ameriških dolarjev nakupov, do leta 2025 pa naj bi se trg avtomobilska hardvera in softvera z možnostjo umetne inteligence ter s tem povezanih storitev z dveh milijard povečal na 26,5 milijarde ameriških dolarjev.
Pri Daimlerju to vidijo tako: njihova platforma je sistem MBUX, naprava je avtomobil, pomočnik pa je uporabniški vmesnik #HeyMercedes, ki neposredno streže strankam. Pri tem ne igra vloge, kateri operacijski sistem uporabnik uporablja na svojem pametnem telefonu. Primer uporabe, ki ga je izpostavil Schanz, je denimo voznikovo naročilo: »Hey Mercedes, odpelji me do azijske restavracije v bližini Central Parka v New Yorku, ki ne streže sušija in ponuja brezžično omrežje in je prijazna otrokom.« Uporabnik takšnega ukaza ne bi mogel vtipkati sistem, s pomočjo glasovnega upravljanja pa zadeva postane precej preprosta. O tem, da lastniki mercedesov tudi zares cenijo glasovno upravljanje, pove dejstvo, da ga v Evropi povprečni voznik uporabi več kot štiridesetkrat na mesec.
Razvoj glasovnega upravljanja sistema MBUX je imel sicer več faz. Leta 2018 so uvedli prepoznavanje naravnega govora, potem je prišel nagovor z gesli, kakršno je Hey mercedes, naslednja faza je bilo razumevanje indirektnega govora. Na vprašanje, če lahko jutri nosim sončna očala, denimo odgovori z vremensko napovedjo in podobno. Naslednja faza, ki prihaja, bo hibridni sistem, kar pomeni, da bo deloval tudi, če ne bo povezan s spletom, ko bo avtomobil denimo v podzemni garaži ali pa med potovanjem po gorati pokrajini brez omrežja.
23 jezikov
Sistem sicer trenutno podpira 23 jezikov, med katerimi pa žal še ni slovenščine. So pa zato denimo na voljo štirje kitajski dialekti: poenostavljeni in tradicionalni kanonski dialekt, sečuanski dialekt in mandarinska kitajščina. Se pa trudijo, da bi čim bolj izboljšali odzivni čas sistema, sposobnost čim bolj učinkovitega odzivanja tudi na lokalne jezike in sistemu zagotovili bolj človeški odziv z večjo prilagodljivostjo različnim dejavnikom.
Tehnična platforma namreč v veliki meri že omogoča prilagajanje sistema lokalnim posebnostim. Na Kitajskem so denimo že omogočili glasovno naročanje in plačevanje hrane na daljavo, ki jim omogoči, da jih naročilo že čaka na cilju vožnje. Preko sistema lahko naročijo, rezervirajo in plačajo tudi vstopnice za gledališče ali kino. Pozanimajo se lahko tudi o prihodih in odhodih letalskih poletov in možnih zamudah, kar velja tudi za vlake, in podobno.
Kot je na koncu poudaril Schanz, je sitem v dveh letih prepotoval veliko pot. V začetku je namreč uporabnik moral natančno vedeti, kaj in na kakšen način lahko vpraša sistem, pravilna izgovorjava je bila ključna, grafika je bila omejena, komuniciral pa je le z voznikom. Danes komunikacija poteka v naravnem jeziku, sistem prepozna, če govori voznik ali sovoznik, interakcija omogoča izpolnjevanje več nalog, učinkovita pa je tudi grafična podpora. Kaj pa prinaša prihodnost? Sistem naj bi postal bolj proaktiven in bolj emaptičen. To pomeni, da bo postal bolj naraven, prepoznal, kateri potnik govori in se ustrezno odzval na ukaze.