Večina ljudi v avtomobilih vidi prevozno sredstvo za vožnjo "od točke A do B" in občasne skoke na izlete, še vedno pa je tudi veliko tistih, ki jim avtomobili veliko pomenijo. Veliko voznikom ni vseeno, kaj vozijo, marsikdo pa poskrbi tudi, da avtomobili v dobri kondiciji ostanejo po izteku aktivne delovne dobe.
V tem primeru govorimo o starodobnikih oziroma oldtimerjih, kot jih imenujemo s tujko. O tem, kateri avtomobil lahko pridobi status starodobnika, natančno govori zakon o motornih vozilih: "Starodobnik je vozilo, ki je bilo izdelano pred tridesetimi leti ali več in je ohranjeno ter tehnično vzdrževano tako, da je skladno z originalno konstrukcijsko sestavo in obliko ter se zaradi svojega zgodovinskega in tehničnega pomena ne uporablja za vsakodnevne prevoze."
Pri nas certifikate o statusu starodobnika avtomobilom podeljujeta organizaciji SVAMZ in SVS, ki sta vključeni v mednarodno organizacijo starodobnih vozil FIVA. Ta starodobnike glede na staje ohranjenosti razvršča v štiri razrede. Bistveno je, da je starodobno vozilo ohranjeno in vzdrževano ter v voznem stanju, primerno za vožnjo po javnih cestah. Velikokrat je bolj cenjen starodobnik, ki je v originalnem, čeprav slabšem kozmetičnem stanju, kot tisti, ki je bil intenzivno restavriran. Iz dejstva, da se starodobniki ne uporabljajo za vsakdanje vožnje in imajo zgodovinsko vrednost, izhajajo tudi precejšnje olajšave. Starodobna vozila so oproščena davka na motorna vozila, lastnik plača le 20 odstotkov letne dajatve za uporabo vozil v prometu, precej pa je tudi ugodnosti pri zavarovanju.
Vsako leto se tistim avtomobilom, ki že imajo status starodobnika, pridruži tudi četica novincev. Letos bodo starodobniki na novo postali avtomobili, ki so na ceste zapeljali leta 1996. Letošnja bera je presenetljivo pestra in zanimiva. Poglejmo torej, kateri avtomobili bodo z letom 2026 prvič lahko pridobili status starodobnika.
Audi A3
Audi A3 je jeseni 1996, ko je bil prvič naprodaj v Evropi, pomenil vrnitev znamke v segment majhnih kombilimuzin, ki ga je devetnajst let pred tem zapustil po ukinitvi audija 50. Audi A3 je bil eden prvih kompaktnih avtomobilov, za katere so bili značilni premijski materiali in izdelava. Zasnovan je bil na Volkswagnovi platformi A, ki si jo je delil s volkswagnom golfom, a je k temu dodal premijske elemente. S tem je utemeljil zamisel, da so kompaktni avtomobili lahko praktični in premijski hkrati, kar so pozneje potrdili tudi še manjši Audijevi modeli.
Citroën saxo
Citorën saxo je bil mestni malček, ki je nasledil citroën AX, mehaniko pa si je delil s peugeotom 106, ki je tistega leta doživel prvo prenovo. Saxo je bil znan predvsem po lahki konstrukciji in preprosti tehniki, čeprav je bila poleg običajnih bencinskih in dizelskih a voljo tudi športna različica VTS, ki se je priljubila mestnim dirkačem. Saxo je bil zelo uspešen tudi na relijih in v motošportu nasploh.
Citroën berlingo in peugeot partner
Poleti 1996 je na ceste zapeljala tudi dvojica lahkih gospodarskih vozil, ki sta se v potniških različicah hitro priljubila voznikov s smislom za praktično. Oba modela sta namreč uspešno združila praktičnost lahkega dostavnika in udobje osebnega enoprostorca. K temu so pripomogli tudi visoka streha, drsna bočna vrata in prilagodljiva kabina.
Ferrari 550 maranello
Leta 1996 je na ceste zapeljal tudi ferrari 550 maranello, grand tourer s spredaj vgrajenim 5,5-litrskim atmosferskim motorjem V12 in šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Avtomobil, s katerim se je Ferrari vrnil k tradicionalni zasnovi s prednjim motorjem za svoje vrhunske modele, je razpolagal z udobjem za dolge vožnje in visokimi zmogljivostmi ter uravnoteženo vodljivostjo s katero se je priljubil tudi zahtevnim voznikom.
Ford ka
Ford je ka zasnoval kot izrazito mestnega malčka za kratke vožnje po urbanih okoljih. Ka je bil zato zelo majhen, lahek in okreten, k uspehu pa je pripomogla nenavadna drzna oblika, ki je sledila oblikovnim smernicam "New Edge". Ford ka se je namreč priljubil predvsem mladim voznikom in tistim, ki so se redno spopadali s prometom v natrpanih mestih.
Honda prelude
Novembra 1996 je na ceste zapeljala honda prelude zadnje, pete generacije. Zanjo je bila značilna zmogljiva tehnika, vključno s sofisticiranimi nastavitvami podvozja, ki ji je omogočilo natančno vodljivost. Z njim se je zelo priljubila avtomobilskim navdušencem. Žal razmere na trgu Hondi niso omogočale nadaljevanja uspešnice, zato jo je s koncem generacije leta 2001 ukinila. Kljub temu danes velja za enega od vrhuncev v izročilu Hondinih športnih kupejev.
Lotus elise
Septembra 1996 je na ceste zapeljal športni malček lotus elise, v prvi generaciji znan tudi kot lotus elise series 1, ki je postal legendaren zaradi izjemnega fokusa na lahko gradnjo in odlično vodljivost. Avtomobil z aluminijasto šasijo je tehtal veliko manj kot večina drugih športnih avtomobilov. Hkrati je šlo za avtomobil, ki je voznikovo angažiranost postavljal nad udobje, s čimer je bil všeč predvsem avtomobilističnim minimalistom. Vplival je tudi na razvoj drugih športnih avtomobilov.
Mazda demio
Mazda demio, ki se je ponekod imenovala tudi mazda 121, je bila Mazdin mestni avtomobil, ki je v Evropi tlakoval pot precej bolj uspešni mazdi 2. Namen oblikovalcev je bil izdelati praktičen avtomobil z lastnostmi enoprostorca, hkrati pa ohraniti majhne dimenzije, kar jim je uspelo tudi po zaslugi odstranljive zadnje klopi.
Mercedes-benz SLK
Leta 1996 prvič predstavljeni mercedes-benz SLK je populariziral koncept kompaktnega roadsterja oziroma kabrioleta s trdno zložljivo streho, ki je postal ob prehodu tisočletja zelo priljubljen, saj je voznikom omogočal užitek tako v odprtem roadsterju kot rudi kupeju s pločevinasto streho.
Opel sintra
Opel sintra je bil Oplov prvi pravi velik enoprostorec, ki si je tehniko delil z ameriškimi minivani. V kabini je ponujal prostor za do sedem potnikov, ki ji je zagotavljal udobje, ki so ga projektanti v skladu z ameriškimi načeli postavili pred športne vozne lastnosti. Sintra se v Evropi proti pravim evropskim tekmecem nikoli ni zares uveljavila, zato so jo ukinili že po treh letih.
Porsche boxster
Boxster je ob predstavitvi leta 1996 za znamko športnih vozil iz Zuffenhausna pomenil veliko prelomnico, saj je prvič ponudila cenovno dosegljivi majhen model s sredinsko vgrajenim motorjem. Oblikovne iztočnice in veliko tehničnih podrobnosti si je deli z večjim porschejem 911, ar je tudi pomenilo, da se je pohvalil z odličnimi voznimi lastnostmi, zato so ga imeli radi tako vozniki kot tudi strokovnjaki. Z dobrimi prodajnimi rezultati je Porscheju pomagal tudi, da je prebrodil finančno krizo, hkrati pa je razširil tudi bazo njegovih kupcev, zato ostaja eden najpomembnejših avtomobilov v zgodovini znamke.
Renault megane scenic
Renault je novembra 1996 lansiral prvo generacijo scenica, renault megane scenic, ki se je že po prvi prenovi imenoval le še scenic, in z njim praktično ustvaril "scenicov razred". Zasnovan je bil na tedanjem meganu, vendar je ponujal višje sedenje v bolj prilagodljivi kabini. Zadnjo vrsto so namreč sestavljali posamični sedeži, ki so omogočali različne konfiguracije. Tudi varnostna oprema je bila na visoki ravni za svoj čas.
Škoda octavia
Škoda je konec leta 1996 predstavila octavio, svoj prvi model pod okriljem Volkswagnove skupine in prvi model spodnjega srednjega razreda. Obudila je tudi uspešno ime iz svojega izročila. Podvozje si je delila s volkswagnom golfom, kar je pomenilo, da je bila tehnika, v nasprotju z dotedanjimi modeli, na sodobni ravni. Octavia je bila sprva na voljo kot kombilimuzina, pozneje pa je sledil tudi karavan. Octavia je ustalila Škodin ugled proizvajalca kakovostnih avtomobilov in postala eden njenih najbolj uspešnih avtomobilov.
Volvo C70
Ko je jeseni 1996 debitiral na avtomobilskem salonu v Parizu, je volvo C70 pomenil premik švedske znamke k avtomobilom z več sloga in čustev, kot so bili vozniki vajeni prej. Naprodaj je bil kot kupe ali kabriolet, po zaslugi Volvovega partnerja pri razvoju Tom Walkinshaw Racing, pa je imel tudi precej športni značaj. Kljub temu je bila še vedno zelo poudarjena tudi varnost, ki je bila vedno eden ob atributov švedske znamke.