Ves donacijski material, katerega ne bo mogoče pripeljati s Fiat-om, se bo naložil na poseben dobrodelni tovornjak organizatorja, ki poskrbi da ves material pride v revna mesta, vrtce, šole, humanitarne organizacije … Pomoč afriškim otrokom in družinam lahko nakažete na tej povezavi.
Pomagajte fiatu 126p, da prispe v Afriko in mu bomo pomagali otrokom in družinam Afrike, pravita Gregor Doler in Uroš Krajnc, vsak lastnik polovice bolhice, s katero se bosta odpravila na pustolovščino od Budimpešte do Banjlula. Start je predviden 12. januarja, prihod na cilj pa 16 dni kasneje.
Fiat 126p je številna leta stal kot zapuščeno vozilo v okolici Ptuja. Sogovornika sta ga uspela rešiti in ga oživeti. Opremila sta ga z novim motorjem (tako da je živih vseh 24 konjev), novimi deli podvozja, ga temeljito očistila in spolirala, odstranila zadnje sedeže in predelala zadnji del za potrebe potovanja.
Cilj dobrodelnega rallya je glavno mesto Banjul, afriške države Gambija. Ker je do cilja treba prevoziti številne revne države kot so Maroko, Zahodna Sahara, Mavretanija, in Senegal, ki potrebujejo tudi vašo pomoč, pravita Gregor In Uroš, ki sta o prihajajoči pustolovščini spregovorila za zurnal24.si.
Opazil sem opazil, da ima vaš projekt dobrodelno noto. Opozarjate, da boste do cilja prevozili številne revne države, kot so Maroko, Zahodna sahara, Mavretanija, in Senegal, ki potrebujejo pomoč. Pred desetletjem in več se je Afriki posvečalo veliko pozornosti. Menite, da je danes premalo pozornosti namenjene lakoti v državah, ki jih boste obiskali?
Vsekakor se o tej tematiki zadnja leta vedno manj govori, predvidevam, da je k temu pripomogla pretekla ekonomska kriza, ki je zajela Evropo in preostale razvite države, kar je medije odvrnilo od poročanja iz držav Afrike. Vsakogar verjetno bolj zanima, kaj se dogaja z njim oz. njegovim sosedom, kakor z neznancem nekje na drugem koncu sveta. Taki pač smo ljudje, postavljamo si prioritete. V preteklih akcijah se je zagotovo pričel vzpostavljati neki življenjski minimum, kot ga poznamo v razvitih državah in to je bilo medijsko močno podprto, sedaj je medijska podpora padla, a projekti ostajajo in so živi.
Na kakšen način jim nameravate pomagati vi?
Najin cilj je Banjul v Gambiji, kjer je organizator relija organiziral delovno akcijo, da se bo z zbranim denarjem sodelujočih na reliju, financiral izkop dveh vodnjakov, ki bosta oskrbovala lokalne vaščane s pitno vodo. Če pa jim bo ostalo še kaj neporabljenih sredstev, se jih bo doniralo lokalni šoli. Midva trenutno zbirava denar in stvari, ki bodo prišle prav mladim v šoli, npr. svinčnike, zvezke, ipd. Seveda bova kaj podarila tudi že med potjo, če srečava koga, ki bi kakšno od potrebščin potreboval.
Podobno pot ste že premagali s katrco (ranaultom 4). Pravite, da brez težav.
Lahko bi rekli, da skoraj brez težav. V Mavretaniji smo nekje v drugi polovici relija zamenjali kolesni ležaj, ki je počasi postajal vse glasnejši, pa še to samo zato, ker smo bili en dan v prednosti pred drugimi sodelujočimi.
Kako vzdržljiv pa je fiat 126b, ki smo ga svoje čase dobro poznali tudi pri nas?
Vse dokler si ga nisva izbrala kot najino prevozno sredstvo za reli, v bistvu nisva točno poznala prednosti in slabosti modela 126p. Ko sva ga rešila večletnega počitka na travniku, sva ugotovila, da je model zelo razširjen na Poljskem, kjer ga uporabljajo za vse možne namene, od nedeljskega prevoznega sredstva, pa vse do konkurenčnega reli dirkalnika. Tako da sva optimistična, da bo pot prepotovana brez večjih težav.
S kakšnimi cesti se bosta morala spopadati na poti? Nam lahko opišete in pojasnite, kako bo bolha kos tovrstnim izzivom?
Na poti se srečamo z vsemi možnimi tipi cest. V Evropi bova verjetno imela zasneženo cesto, v Maroku verjetno poplavljeno cesto, v Zahodni Sahari sipine in nato razpadajoče ceste v Mavretaniji. Predvsem se veselima Senegala in Gambije, kjer še nisva bila in po slikah sodeč je videti, da bomo potovali po savanah in podobno. Največji izziv vsekakor predstavlja pesek. Zaradi samih gabaritov pejeka, nanj ne moremo namestiti širokih gum, ki bi nudile podporo pred vkopavanjem v pesek. Rešitev tega problema je v majhni teži vozila, tako da ga lahko v sili "na roke" prestaviva iz peska.
Dandanes so najbolj popularni športni terenci, včasih pa smo na vse hribe, tudi neasfaltirane prišli prav z bolhami in fički. Se strinjate?
Vsekakor se strinjam, čas je šel naprej in razvoj vozil je šel v takšno smer, da imajo današnja vozila vse tisto, kar se je na teh starodobnikih pogrešalo in še več. V bistvu je tudi bolha zaslužna za ta razvoj.
Zakaj za svoje podvige izbirate vozila, ki smo jih dobro pred desetletji poznali tudi pri nas?
Oba sva navdušenca nad starodobniki, zato je bila edina logična poteza, da se tega relija udeleživa s takšnim tipom vozila. Da pa smo sploh prišli na to idejo, pa je pripomoglo tudi dejstvo, da je v sklopu relija tudi t.i. skupina "Spirit", kamor spadamo vsi s starimi ali kakor koli drugače posebnimi ne-reli vozili.
Je za tovrstna vozila danes na voljo še dovolj rezervnih delov? Kako je z rezervnimi deli na poti?
Presenetljivo, da. Ogromno je bilo na vozilu zamenjanega, vse dele je bilo moč dobiti bodisi v Sloveniji bodisi preko spleta iz področja EU. S sabo bova vzela manjši nabor vitalnih rezervnih delov, kot npr. vžigalno tuljavo, uplinjač, ... Med samim potovanjem ne pričakujeva, da bodo deli enostavno dosegljivi, saj so tam bolj popularni francoski starodobniki in ne poljski.
Je kdo od vaju mehanik?
Nihče od naju ni šolan mehanik, imava pa oba nekaj samostojno pridobljenega znanja, ki sva ga pridobila med vzdrževanjem ostalih starodobnikov.
Kako varna je pot po Afriki? Vas je česa strah? Reli Dakar na primer zdaj poteka v Južni Ameriki in ne več v Afriki, prav zaradi varnostnega vidika.
Varnost po Afriki (oziroma vsaj po tem zahodnem delu, kjer poteka reli) je po mojem mnenju dokaj visoka. Mislim, da se nama s par sto evrov vrednim vozilom ni treba bati, da bi se naju lotili lokalni nepridipravi. Načeloma so nas na prejšnjem reliju vsi pozdravljali, saj se ve, da je to deloma tudi humanitarna organizacija.
Napisala sta tudi, da je morala bolhica prestati tudi testiranja. Lahko pojasnite?
Uroš je jeseni v 15dneh prevozil testnih 4150 kilometrov po Sloveniji, Avstriji, Švici, Franciji in Italiji. Med tem potovanjem je premagal kar nekaj visokuh prelazov in več tipov vremena. Pejek je preizkušen tako na temperaturne razlike, kot na vremenske nevšečnosti in navsezadnje na višinsko razliko, ki nama bo prav prišla, ko bova prečkala gorovje Atlas.
Kako se bosta vrnila nazaj? Bo avto ostal v Afriki? Komu ga bosta podarila?
Po zaključku relija se jaz vračam domov z letalom, Uroš pa si je nadel nalogo varno pripeljati bolho nazaj v Slovenijo, seveda takoj, ko si na poti nazaj podrobneje ogleda še Portugalsko in Španijo. Držite pesti, da jima uspe!
Želim jima vso srečo in uspeh,da se jima uresniči načrtovana dejavnost! In,da se zdrava vrneta domov!
Popolna bedarija.A sta lacna pozornosti?In v cem je poanta?A bosta resila Afriko?Naj se raje ukvarjata z vlakci in lego kockami.Afrika …
Glede na velikost avta,bosta notr naložila 3 flajštre pa osem aspirinov???