V nadaljevanju preberite:

• Cene goriv v EU so dosegle rekordne vrednosti.
• Dizel je na eni od nemških avtocestnih črpalk že presegel tri evre, med državami EU pa so razlike v cenah ogromne.
• ECB opozarja, da se lahko cene goriva zaradi novih motenj v oskrbi in visokih rafinerijskih marž še zvišajo.

Cene goriv v Evropski uniji so dosegle zgodovinske vrhove, a cene, sploh dizelskega goriva, še niso na vrhu. V prihodnjih tednih se utegnejo še poslabšati. Zadnji podatki Evropske komisije razkrivajo, da je bila povprečna cena bencina 14. septembra 2,063 evra na liter, dizla pa kar 2,159 evra. To so najvišje vrednosti, odkar je Komisija leta 2005 začela spremljati cene. Polnjenje 50-litrskega rezervoarja bencina zdaj v EU stane povprečno 103 evre, dizla pa skoraj 108 evrov.

Na nekaterih avtocestnih črpalkah v Nemčiji je celo navadni dizel prebil psihološko mejo treh evrov. Na počivališču Gruibingen Süd na avtocesti A8 med Stuttgartom in Ulmom so 16. septembra zabeležili ceno kar 3,029 evra na liter. Nemško povprečje je sicer 2,45 evra.

Foto: Profimedia Gorivo

Razlike med državami EU so sicer precejšnje. Najcenejši bencin se prodaja na Malti, kjer liter stane 1,34 evra, najdražji pa na Danskem, kjer je povprečna cena 2,56 evra. Malta ima tudi najcenejši dizel, 1,21 evra, najdražji dizel pa na Finskem, kjer liter stane 2,51 evra. Od začetka leta so se cene bencina v EU zvišale za približno 29 odstotkov, dizel pa za skoraj 40 odstotkov.

Glavni razlog za dvig cen so motnje v oskrbi z nafto po začetku vojne na Bližnjem vzhodu in težave s prometom skozi Hormuško ožino. Cena surove nafte pa ni edini problem. Tudi rafinerijske marže oziroma razlika med ceno surove nafte in iz nje pridobljenimi proizvodi so se močno povečale. Po ocenah strokovnjakov Evropske centralne banke zdaj znašajo kar 41 centov na liter dizla oziroma 19 odstotkov maloprodajne cene. Pri bencinu so 17 centov oziroma osem odstotkov.

Prav to je skrb vzbujajoče. Ocene ECB, ki temeljijo na terminskih pogodbah, kažejo, da so rafinerijske marže za bencin dosegle vrhunec avgusta, medtem ko se pri dizlu ne pričakuje, da bodo dosegle vrhunec pred oktobrom. Oskrbo dodatno ovirajo težave s savdskim naftovodom do Rdečega morja in napovedano pomanjkanje dobav nafte evropskim rafinerijam v oktobru.

Evropska centralna banka opozarja, da bi lahko nove motnje sprožile še močnejše in dolgotrajnejše zvišanje cen. Ključ do nižje cene bi bil konec konflikta na Bližnjem vzhodu, normalizacija prometa skozi Hormuško ožino in okrevanje delovanja rafinerij. Do tedaj pa bodo evropski in slovenski vozniki iz tedna v teden plačevali vse več za gorivo na bencinskih črpalkah.

dezurni@styria-media-si