"Resno me zanima, zakaj si nekateri na avto nalepite nalepko ali pritrdite tablico 'otrok v avtu'? Kaj naj to pomeni, naj se drugi vozniki ne zaletijo v ta avtomobil, ker je v njem otrok? Menim, da se vozniki nimamo namena namerno zaleteti v noben avtomobil, četudi ni označen ... Ali je oznaka zato, da vsi vemo, da ste sposobni zaploditi otroka in ga sedaj prevažate v avtomobilu ter nemara razkazujete?" Eden od komentarjev na slovenskem forumu, ki je požel burne odzive zagovornikov in nasprotnikov najrazličnejših oznak, s katerimi starši označujejo, da v avtu prevažajo otroka.

- "Ja, še huje je, ko napišejo 'princeska MOJCA v avtu' ali pa 'vitez JANKO v avtu' ... Otroka neznancem izpostavljajo še z njegovim imenom!"

- "Parkrat sem na cesti že videl na avtu prilepljeno sliko otrok in njihova imena. Pa varstvo osebnih podatkov? To starše nič ne skrbi? Morebitna zloraba?"

- "Jaz imam nalepko, ker upam, da bodo vozniki za mano razumeli, zakaj se dosledno držim omejitev hitrosti, pa če se zdijo še tako absurdne. Obenem pa si želim, da mi ne bi vozili za ritjo, da mi ne bi trobili in blendali, naj pospešim."

- "Te tablice al pa nalepke so si spet izmislili zaslužkarji oz.proizvajalci teh tablic."

Po prvotnih splošnih oznakah v živo rumeni barvi in z opozorilom, da se v avtu vozi majhen otrok, so v zadnjem času na avtih resnično vse bolj priljubljene najrazličnejše nalepke, ki na bolj ali manj šaljiv način zgolj navajajo ime otroka oziroma otrok v družinskem avtomobilu. A takšne oznake z navajanjem imen odpirajo tudi nova vprašanja.

Otroci lahko staršem prepovedo šele po 15. letu 

"Mladoletne otroke (do dopolnjenega 18 leta starosti oz. izjemoma prej) zastopajo njihovi starši, kar pomeni, da načeloma lahko z osebnimi podatki svojih otrok ravnajo enako kot s svojimi osebnimi podatki - jih objavijo na spletnih omrežjih ali jih nalepijo na avto," pravi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.

Kot pa dodaja, ima otrok "pravnoformalno" pri dopolnjenem 15. letu že pravico, da staršem prepove objavljanje fotografij in drugih osebnih podatkov, čeprav lahko glede na stopnjo zrelosti pri posameznih postopkih (denimo pri zdravljenju) to lahko stori tudi prej. 

"Petleten otrok vsekakor ne bo mogel veljavno privoliti ali prepovedati obdelave svojih osebnih podatkov ... Vsekakor so starši dolžni skrbeti za otrokove največje koristi in so tisti, ki bi morali biti dovolj skrbni in preudarni, da svojih otrok ne izpostavljajo različnim nevarnostim ali krnitvam njihovih osebnostnih pravic."

"V ekstremnih primerih bi objava osebnih podatkov otroka (zlasti na primer golih fotografij), četudi (ali zlasti) s strani staršev lahko pomenila že resno zlorabo otroka in hudo kaznivo dejanje," opozarja pooblaščenka na dolžnosti staršev.

Nepremišljene objave staršev lahko otroka nekoč stanejo službe

Nevarnost o brezbrižni objavi podatkov po mnenju Prelesnikove preti predvsem na spletu. Ko bo otrok namreč nekoč zrasel, ga bo "njegov delodajalec poiskal na spletu (po domače 'zguglal') in takrat bo zelo pomembno, kaj bodo vrnili zadetki. Njegova spletna podoba, ki so jo starši začeli ustvarjati še preden se je rodil, ga lahko stane tudi dobre službe."

Ob vseh možnih nevarnostih so tablice in nalepke na avtomobilih z imeni otrok po mnenju pooblaščenke še najmanj škodljive. "Seveda pa lahko skupaj z drugimi osebnimi podatki, ki jih starši radodarno in nepremišljeno delijo s svetom, pripeljejo do hujše zlorabe."