• BMW iX3 je imel najdaljši dejanski doseg kar 781 kilometrov.
• Večina sodobnih električnih avtomobilov je dejanski doseg približala uradnim vrednostim WLTP.
• Kitajski Xpeng X9 je prijetno presenetil z dosegom nad pričakovanji in rekordno hitrim polnjenjem.
• Učinkovitost pogona, aerodinamika in masa vozila postajajo pomembnejše od same kapacitete baterije.
• Hitro polnjenje je ob dosegu vse pomembnejši dejavnik uporabniške izkušnje na dolgih poteh.

Preizkus električnih vozil El Prix, ki ga že leta izvaja švedski avtomobilski klub NAF, je tudi letos pokazal, da razlike med uradnim dosegom po merilnem ciklusu WLTP in dejanskim dosegom v vsakdanji vožnji še vedno obstajajo. So pa razlike precej manjše kot pred nekaj leti, kar potrjuje napredek na področju učinkovitosti sodobnih električnih avtomobilov.

Test El Prix, kot se uradno imenuje, velja za enega najbolj priznanih neodvisnih preizkusov električnih vozil v Evropi, saj poteka na Norveškem, državi z največjim deležem električnih avtomobilov na svetu. Za razliko od laboratorijskih meritev WLTP avtomobili vozijo izključno v običajnem prometu in v enakih pogojih.

Zahtevna trasa

NAF je na eni najzahtevnejših testnih tras v državi preizkusil 24 novih električnih modelov Vsa vozila so hkrati startala v Oslu, nato pa nadaljevala pot proti severu prek Hamarja, Lillehammerja in gorskega prelaza Dovrefjell do okolice Hjerkinna. Trasa vključuje avtoceste, regionalne ceste in zahtevne gorske odseke, vozniki pa ves čas upoštevajo hitrostne omejitve ter ne uporabljajo varčnega načina vožnje.

Namen preizkusa ni postavljanje rekordov, temveč prikaz dejanskega obnašanja električnih vozil v vsakodnevnem prometu. Avtomobili vozijo do trenutka, ko ne morejo več vzdrževati običajne potovalne hitrosti, organizatorji pa nato primerjajo dejanski doseg z uradnimi podatki WLTP ter spremljajo tudi obnašanje baterije. Pomemben del preizkusa predstavlja hitro polnjenje, pri katerem merijo čas, potreben za polnjenje baterije od 10 do 80 odstotkov.

Trasa je zasnovana tako, da poleg dosega preveri tudi energetsko učinkovitost vozila med vzponi, spusti in vožnjo po avtocesti. Prav zato El Prix velja za enega najbolj celovitih preizkusov dejanskega dosega električnih avtomobilov v Evropi.

Najdaljši dejanski doseg je letos imel BMW iX3, ki je prevozil kar 781 kilometrov in celo nekoliko presegel svoj uradni doseg po standardu WLTP. Rezultat potrjuje, da spada med najučinkovitejše električne športne terence srednjega razreda, predvsem pri vožnji po avtocesti.

Med največjimi presenečenji je bil kitajski Xpeng X9, ki je uradni doseg WLTP presegel za več kot deset odstotkov. Dosežek kaže na velik napredek kitajskih proizvajalcev pri upravljanju porabe energije in optimizaciji električnega pogona. Na drugi strani lestvice je končal kitajski MG IM6, katerega dejanski doseg je za več kot deset odstotkov zaostal za uradno vrednostjo WLTP. To je bila največja negativna razlika med vsemi sodelujočimi modeli in kaže na slabšo učinkovitost predvsem pri avtocestni vožnji.

Velika baterija ni več odločilna

Ena najpomembnejših ugotovitev letošnjega preizkusa je, da se večina sodobnih električnih avtomobilov danes zelo približa uradno deklariranemu dosegu. Odstopanja med tremi in petimi odstotki so postala običajna, kar pomeni občuten napredek v primerjavi s preteklimi leti, ko so razlike pogosto presegle deset odstotkov.

Rezultati so pokazali tudi, da kapaciteta baterije sama po sebi ni več odločilni dejavnik. Na dejanski doseg veliko bolj vplivajo učinkovitost pogonskega sklopa, aerodinamika in masa vozila. Veliki športni terenci sicer imajo večje baterije in višjo raven udobja, vendar zaradi večje porabe energije v praksi pogosto ne dosegajo najboljših rezultatov.

Po energetski učinkovitosti je bil najbolj prepričljiv hyundai inster s porabo le 13,1 kWh na 100 kilometrov. Sledila sta kia EV2 s 14,2 kWh/100 km in mercedes-benz CLA s 15,8 kWh/100 km. Zelo dobre rezultate sta dosegla tudi kia EV4 in kia EV5.

Hitro polnjenje postaja enako pomembno kot doseg

Preizkus je razkril tudi velike razlike pri hitrosti polnjenja. Medtem ko so najzmogljivejši modeli baterijo od 10 do 80 odstotkov napolnili v približno 20 minutah, so nekateri za enak postopek potrebovali več kot pol ure.

Najhitrejši je bil Xpeng X9, ki je svojo 101-kilovatno baterijo napolnil v manj kot 13 minutah. Drugo mesto je zasedel smart #5 z 19 minutami, sledila pa sta BMW iX3 in mercedes-benz CLA, ki sta za enako polnjenje potrebovala 21 minut. Rezultati potrjujejo, da imajo pri tej disciplini pomembno prednost najnovejši električni avtomobili z 800-voltnimi baterijskimi sistemi.

Pri NAF poudarjajo, da je prav kombinacija velikega dosega in hitrega polnjenja ključni pokazatelj uporabniške izkušnje na daljših poteh. Voznikom namreč ni pomembno le, kako daleč lahko prevozijo z enim polnjenjem, temveč tudi, kako hitro lahko nadaljujejo pot.

Letošnji poletni preizkus so zaznamovale ugodne temperature, ki električnim vozilom praviloma koristijo, saj baterije delujejo učinkoviteje, vozilo pa ne porablja dodatne energije za ogrevanje potniške kabine. Kako se bodo isti modeli odrezali v precej zahtevnejših zimskih razmerah, bo pokazal zimski preizkus El Prix, ki bo na Norveškem potekal januarja 2027.

dezurni@styria-media.si