1. september in uveljavitev novih testov testiranj emisij CO2 z zdaj že znano kratico WLTP je testiranja in s tem merjenje emisij in porabe goriva iz laboratorijev prestavil na cesto. Nova pravila, ki pogojujejo homologacijo vozil, so avtomobilskim proizvajalcem predstavljala oziroma še predstavljajo velike izzive in stroške. Še bolj skrb vzbujajoče za avtomobilske proizvajalce je drastično omejevanje povprečja izpustov CO2 (ogljikovega dioksida) v ozračje, s čimer želijo pri Evropski komisiji pospešiti prihod električnih vozil in hibridov na ceste, kar bo avtomobilskim proizvajalcem povzročilo dodatne stroške zaradi vlaganj v razvoj, s tem pa seveda večje finančno breme, ki ga bodo težko takoj prevalili na kupce. Slednji še niso pripravljeni plačati več za električni avtomobil.
Že zaradi prilagoditev testom WLTP so morali ukiniti nekatere motorje in celo model vozil, saj bi se v nasprotnem zaradi dodatne obdavčitve cena vozila in registracije za kupce tako povečala, da ne bi bila več finančno privlačna. Zdaj pa bodo morali v svoji floti modelov še dodatno omejevati izpuste CO2. Že do leta 2021 bo moralo biti povprečje izpuhov CO2 na posamezno znamko oziroma njihovo modelsko paleto 95 gramov na kilometer. Zato se mnogi zatekajo k mehkim hibridom, klasičnim hibridom, vse več je priključnih hibridov in tudi popolnoma električnih vozil. Zdaj sicer tudi že mnogi dizelski avtomobili izpustijo blizu 100 gramov CO2 ali celo pod to mejo. A bodo v prihodnje, zaradi zaostrovanja pravil, ki so jih v ponedeljek sprejeli v evropskem odboru za okolje dizelski in bencinski modeli še težje preživeli v tekmi z električno konkurenco.
Odbor evropskega parlamenta za ekologijo je namreč potrdil pravila, ki velevajo še dodatno zmanjšanje emisije ogljikovega dioksida za 20 odstotkov do leta 2025 in 45 odstotkov do leta 2030. Celotni evropski parlament naj bi o pravilih glasoval predvidoma prihodnji mesec.
Po letih upadanja povprečja izpustov CO2 na prevožen kilometer so se v zadnjem letu emisije novih vozil povečale. Vzrok je, da so kupci po Volkswagnovi aferi „dieselgate“ obrnili hrbet vozilom z dizelskimi motorji, ki izpustijo veliko manj škodljivega dioksida v ozračje kot bencinski motorji, ki so po aferi pridobili največ kupcev. Drugi vzrok je popularnost križancev in športnih terencev, ki so večja, težja, z gorivom bolj potratna in z izpusti manj prijazna od kombilimuzin in karavanov, ki so Evropi vladali pred desetletjem in več.
To je hud udare za avtomobilske proizvajalce. V Združenju evropskih proizvajalcev vozil (ACEA), ki združuje najbolj pomembne "igralce na trgu" in tudi v združenju dobaviteljev avtomobilski industriji, so pred ponedeljkovim zasedanjem opozorili na škodljive posledice sprejetja še ostrejših zahtev po znižanju CO2 za industrijo in zaposlovanje v avtomobilskem sektorju v Evropi.
Prepričani so namreč, da bodo navedeni ukrepi pokopali dizelske avtomobile in tudi bencinske ter pospešili hibridizacijo in elektrifikacijo voznega parka evropskih voznikov, ki v zrak izpustijo nič (100-odstotno električna vozila) ali pa veliko manj CO2 (hibridi in priključni hibridi). A je treba po drugi strani poskrbeti za baterije po koncu njihove življenjske dobe, pa tudi proizvodnja električnih vozil je manj ekološka. Avtomobilski proizvajalci opozarjajo, da bodo izgubljena številna delovna mesta, saj električni avtomobili potrebujejo veliko manj delov, manj je vrtljivih delov, postopek proizvodnje je enostavnejši. Tudi serviserji bodo imeli manj dela. Hkrati bodo baterije za avtomobile proizvajali v Aziji, Evropa bo zaradi električnih avtomobilov bolj odvisna od redkih kovin.
Pri Daimlerju so celo ocenili, da bi lahko to pomenilo 80 do 90 odstotkov manj potrebne delovne sile za izdelavo električnih avtomobilov, medtem, ko so pri ACEA to nekoliko omilili, a še vedno trdijo, da bi lahko bila odveč tudi polovica delovnih mest v avtomobilski industriji v Evropi.
Hkrati opozarjajo, da potrošniki niso pripravljeni brez izdatnih subvencij plačati večjih nakupnih cen za draga električna vozila in da infrastruktura za polnjenje baterij ni dovolj dobro razvita.
"Ne moremo prisiliti ljudi, da kupujejo električna vozila," je pred glasovanjem povedal Erik Jonnaert iz avtomobilske lobistične skupine ACEA.
Prodaja električnih in plug-in hibridnih vozil v Evropi narašča, vendar pa skupaj predstavljajo le nekaj več kot 1,75 odstotkov celotnega evropskega trga.
Okoljske skupine so pozdravile priporočilo odbora. "Glasovanje kaže, da člani parlamenta priznavajo prednosti voznikom, delovnim mestom, podnebju in zraku, ki ga dihamo. To bo pomenilo hitrejši prehod na električna vozila," je dejala Julia Poliscanova, vodja odbora za čista vozila v zeleni skupini lobistov Transport & Environment.
Kaj se bo zgodilo na glasovanju v Evropskem parlamentu prihodnji mesec, še ni jasno. Sprejetje pravil je pod vprašajem tudi zato, ker se o tej temi in predlogih še niso poenotile nacionalne vlade v članicah EU.
PR ? dajte bit vsaj fer in objavit, da je sponzoriran članek...
Seveda spet niti omembe Dušikovih oksidov in trdih delcev, ki svinjajo iz dizlov ven, ane? Važen je CO2, pa nič …
Plačal sem 130 evrov na uro doma s tremi otroki doma. Nikoli nisem mislil, da bi to lahko storil, toda …