Organizatorji so se pohvalili, da je največji na svetu, kar ne velja le za njihove ambicije, ampak njihove trditve lahko potrdijo tudi številke.
V stalni tekmi s Šanghajem, s katerim si Peking na vsake dve leti izmenja organizacijo kitajskega avtomobilskega salona, so razstavni prostor povečali, tako ocenjeno na oko, za trikratnik. Razstavišče se trenutno razteza kar na 380.000 kvadratnih metrih in kar osupne s svojo velikostjo.
Bolj od same površine razstavišča je pomembna vsebina sejma. Obiskovalce je namreč pričakalo več kot 1.450 vozil, med njimi kar 181 svetovnih premier in 71 konceptnih modelov. Na salonu sodeluje skoraj tisoč razstavljavcev iz 21 držav, organizatorji pa pričakujejo okoli milijon obiskovalcev. Gre torej za rekordno izdajo, ki naj bi postavila nove mejnike.
Zelena prihodnost
Dogodek sicer poteka pod sloganom "Driving the Future of Intelligence«" in precej jasno nakaže smer, v katero se bo razvijala avtomobilska industrija. V ospredju so predvsem elektrifikacija, pametna vožnja in popolna digitalna povezanost vozil in njihovih potnikov. Tradicionalnega formata sejma, na katerem so bili v ospredju predvsem avtomobili, ni več, ampak se predstavlja celoten ekosistem mobilnosti prihodnosti.
Ob odsotnosti velikih evropskih avtomobilskih salonov, ki so neko bili osrednje avtomobilske prireditve, se je pozornost javnosti seveda preusmerila na Kitajsko. Nenazadnje je bil pekinški avtomobilski salon tudi kraj srečevanja slovenskih avtomobilskih novinarjev, ki nas je tam bilo veliko. Analitiki poudarjajo, da prav na Kitajskem nastaja nova generacija avtomobilske industrije, ki združuje električne pogone in napredne sisteme avtonomne vožnje, zato se tja gotovo splača odpotovati.
Ničesar novega ne bom ugotovil, če povem, da je kitajska avtomobilska industrija v zadnjih letih doživela izjemen razcvet. Statistika pravi, da je samo leta 2025 proizvodnja in prodaja presegla 34 milijonov vozil, država pa že 17 let zapored ostaja največji avtomobilski trg na svetu. Posebej izstopa segment električnih vozil, ki danes predstavlja skoraj polovico vseh novih prodanih avtomobilov.
To ne nazadnje lahko opazimo tudi na cestah v večjih mestih, obiskal sem Peking in Hangzhou, zeleno domovanje avtomobilske skupine Geely, kjer prevladujejo predvsem vozila z zelenimi registrskimi tablicami, ki označujejo električna in elektrificirana vozila. Naj je uspeh elektromobilnosti rezultat kombinacija prisile, volje, subvencij ali pa zgolj nuje, ki vam postane jasna, ko se ozrete v megličasto nebo, je ta zelo očiten.
Vidite pa tudi, da si mesta ne prizadevajo le za elektrifikacijo prometa, ampak tudi za ozelenitev mest. Predvsem v najbolj zelenem kitajskem mestu Hangzhouju, oziroma Hangčouju, kot bi pravilno napisali po slovensko, si poleg gradnje nebotičnikov prizadevajo tudi za ozelenitev zemlje med njimi. In tako se sprehajate že kar med urejenimi gozdovi. Sicer manj očitno, a podobno, si prizadevajo tudi v Pekingu. Moda bi se po kitajskih mestnih veljakih moral zgledovati tudi kateri slovenski župan, in se namesto betoniranja posvetil ozelenjevanju svojega mesta.
Električna revolucija v polnem zagonu
A vrnimo se k avtomobilskemu salonu v Pekingu. Največ pozornosti so pritegnila prav električna vozila in z njimi povezane tehnologije. Kitajski proizvajalci predstavljajo rešitve, ki še pred nekaj leti niso bile predstavljive, kot so ultra hitro polnjenje baterij, sodobne baterijske tehnologije ter in napredni pogonski sistemi in platforme.
Kitajski avtomobilski velikani so se seveda izkazali. BYD je zasedel kar celotno razstavno dvorano, kjer je predstavljal nove modele in tehnološke inovacije. Podobno ambiciozen je bil tudi Chery, polovico dvorane pa je za predstavitev svojih ključnih treh znamk in tehnološkega razvoja rezervirala tudi Geelyjeva skupina, ob dodatku Volva in Lotusa v drugih dveh halah.
Poleg omenjenih podjetij so v ospredju tudi številni drugi proizvajalci, ki stavijo na inovacije v baterijski tehnologiji, programski opremi in integraciji pametnih storitev. Razstavni prostori so zato bolj delovali kot laboratoriji prihodnosti, kjer se briše meja med avtomobilsko in tehnološko industrijo.
Če je bila elektrifikacija prva velika sprememba, se kot naslednja izpostavlja avtonomna vožnja. Na salonu je bilo namreč zaznati vse manj poudarka na klasični vožnji, vse več pa na tehnologijah, ki vozniku omogočajo, da volan izpusti iz rok. Skoraj vsak večji proizvajalec je namreč predstavil svojo različico pametne vožnje.
Pomemben del prihodnjega razvoja so tudi tako imenovani "robotaksiji", avtonomna vozila za plačljivi prevoz potnikov. Kitajska podjetja napovedujejo širitev teh storitev na globalne trge, s čimer želijo konkurirati ameriškim podjetjem. Čeprav regulativa še vedno omejuje njihovo širšo uporabo, testiranja v večjih kitajskih mestih že potekajo, v igro pa vstopa tudi vse več proizvajalcev, denimo Geely, ki se je na salonu pohvalil z avtonomnim vozilom Eva Cab.
Globalna konkurenca se zaostruje
Kitajski proizvajalci vse bolj ogrožajo tradicionalne avtomobilske velesile, saj na trg pošiljajo premijske modele, ki so tehnološko napredni, a cenovno precej dostopnejši od evropskih konkurentov, kot sta BMW ali Mercedes-Benz. To ustvarja nov pritisk na zahodne proizvajalce, ki se soočajo z zahtevnimi okoljskimi regulacijami in počasnejšim prehodom na električna vozila. Hkrati pa morajo pospešeno vlagati v razvoj programske opreme, kjer zaostajajo za nekaterimi azijskimi tekmeci.
Kljub temu pa evropskih in japonskih tradicionalnih proizvajalcev, ki so na Kitajskem večinoma že dolgo prisotni tudi s svojimi razvojnimi in proizvodnimi zmogljivostmi, to ni prestrašilo, da se ne bi pomazali na salonu, Ob tem lahko za razliko od večine kitajskih znamk izpostavijo tudi svoje dolgoletno izročilo, kar so večinoma tudi storili. Na njihovih prostorih sem zato poleg sodobnih vozil videl tudi veliko starodobnikov. Njihovo kitajsko ponudbo pa sem lahko primerjal tudi z evropsko in ugotavljam, da so kitajski modeli od evropskih večji tudi za številko ali več.
Ob vse bolj zaostrenem domačem tekmovanju seveda kitajske znamke vse bolj stavijo na izvoz svojih vozil. V prvem četrtletju letošnjega leta je namreč izvoz kitajskih avtomobilskih znamk poskočil za več kot šestdeset odstotkov, medtem ko je domača prodaja nekoliko upadla zaradi zmanjšanja državnih subvencij. To podjetja sili v širitev na evropske, azijske in latinskoameriške trge.
Na salonu se je morda še bolj očitno kot v vsakdanjem življenju pokazalo, da se je kitajska avtomobilska industrija dokončno znebila vloge sledilca in postaja vodilna sila v globalni industriji. Tehnološki napredek ne pomeni več zgolj boljših vozil, ampak preobrazbo celotne industrije, večjo produktivnost in nove poslovne modele, ki jih kitajska podjetja uspešno obvladujejo.
Analogni format
Ugotovimo pa lahko tudi, da je pekinški avtomobilski salon kljub predstavitvam digitalizacije in sodobnih tehnologij v svojem formatu ostal presenetljivo analogen. Očitno je za to, da ga ljudje obiščejo, takšen format še vedno potreben, saj bi si digitalne predstave lahko potencialni obiskovalci ogledali tudi na svojih pametnih telefonih v udobju lastnega doma.
Je pa tudi res, da je bil pekinški salon na nekakšen način tudi prikaz odvisnosti Kitajcev do elektronskih naprav. Klasični "analogni" avtomobilski novinarji smo bili namreč na salonu kljub velikemu številu v veliki manjšini. Med poročevalci s salona so namreč prevladovali digitalni vplivneži, ki so prizorišče kar preplavili, pa naj je šlo za resne poročevalce, in v velikem številu tudi poročevalke, s tehničnim znanjem ali zgolj lepo oblečena mlada dekleta in fante, ki o avtomobilski tehniki vedo bolj malo, a to navsezadnje "niti ni pomembno". Zanimivo je, da je skoraj toliko, kot je bilo teh vplivnežev, bilo tudi načinov njihovega poročanja in ugotovimo lahko, da tudi na tem področju Kitajci stvari pač počnejo drugače.
Trese, trese ampak nič ne pade dol!
Ta hiperprodukcija pelje v propad zemlje.
Cilj je sptaviti avto na tocko pralnega stroja tako da se ga ne bo splacalo poptavljat in hopa kupi novga.