Najpogostejši odziv tipičnega voznika, ki ga očitno nikoli ne bom razumela. Moj odgovor je namreč sledeč: Toda ali ni lepo, ko vožnja po cesti nenadoma postane tiha, ko z gumami kot s škornji zaškripaš čez zasneženo cesto in ko te v počasni in raziskovalni vožnji po stranski ulici nenadoma malenkost zanese?

Družinski obred
Res je, treba je tudi prej vstati, saj je treba očistiti avtomobil in dovoz do ceste. Toda ali ni užitek, ko kot otrok z metlo plešeš po strehi avtomobila in mečeš sneg vse naokrog, kot bi se igral na igrišču? Tudi kidanje snega z lopato lahko spremenite v vsaj družaben, če že ne iniciacijski obred. Le dovolj lopat je potrebnih, potem pa cela družina veselo na delo. Tisti, ki skida najmanj snega, je po opravljenem delu tarča za družinsko kepanje.

Nikoli zadovoljni
Vsako zimo ista zgodba. Če ni snega, jamramo, ker suha zima pa res ni prava zima (tudi bolj mrzla je kot zasnežena), toda ko končno dobimo tako težko pričakovano snežno odejo, smo spet vsi nezadovoljni. Vozniki zaradi težav z avtomobili, pešci zaradi plundre, upokojenci zaradi poledenelih pločnikov, fine gospe zaradi blatnega snega na dvorišču … Očitno se samo še otroci znajo poveseliti debelih kupov snega, prek katerih je treba stopati z visokimi koraki. Pa saj ga bo tako vsega stopil dež …