Eden najbolj znanih in tudi najbolj zmogljivih štirikolesnih pogonov, ki ga pri Mercedes-Benzu od vsega začetka imenujejo 4MATIC, je lansko leto praznoval okroglo 40. obletnico.
Leta 1985 so namreč na avtomobilskem salonu v Frankfurtu javnosti prvič predstavili štirikolesni pogon za osebne avtomobile in ga poimenovali 4MATIC. Še dve leti sta minili, in prvič se je pojavil tudi na serijskem avtomobilu. To se je zgodilo leta 1987, avtomobil pa je bil limuzina razreda E W124. Kdaj bi torej lahko govorili o pravi obletnici? Mogoče letos, saj je leto 1986 bilo v matematični sredini med obema. Pustimo šaljive izračune na strani in se posvetimo štirikolesnemu pogonu.
Od leta 1987 se je štirikolesni pogon 4MATIC neprestano razvijal in po desetih letih doživel prvo veliko spremembo. Mehanskih elementov pri upravljanju ni bilo več in vse tri difeneciale je od tedaj upravljala elektronika, ki je s sistemom za stabilizacijo vozila ETS neposredno posegala tudi v vrtenje koles.
Mercedes-Benz je imel ob predstavitvi 4MATICA leta 1985 že veliko izkušenj s štirikolesnimi pogoni. Že leta 1903 je Gottliebov sin Paul Daimler razvil prvi avtomobil s štirikolesnim pogonom, leta 1907 pa so za afriške kolonije razvili prvi uporabni terenski avtomobil s štirikolesnim pogonom Dernburg-Wagen. Avtomobile s štirikolesnim pogonom je tovarna izdelovala tudi v tridesetih letih prejšnjega stoletja
Ko je zaznala, da se je določeno kolo prosto zavrtelo, ga je zavrla, navor in moč motorja pa poslala na kolesa z oprijemom, da so laže premagala blato, pesek, sneg in podobne zoprne situacije. S tretjo generacijo se je v delovanje štirikolesnega pogona leta 2008 vključilo še upravljanje motorja.
S trenutno četrto generacijo, ki je bila uvedena leta 2016, se štirikolesni pogon imenuje 4MATIC+ in lahko 100 odstotkov pogonske moči po potrebi pošlje na prednji ali zadnji kolesi. V najbolj športnih avtomobilih lahko prednji kolesi povsem odklopi in avtomobil efektivno spremeni v vozilo z zadnjim pogonom.
A to za večino voznikov ni pomembno. Bolj pomembno je, da močno poveča zmožnosti avtomobila, zagotavlja varne vozne lastnosti tudi na spolzki, zasneženi in drugih slabih podlagah in s tem poveča varnost vožnje. Uspešno deluje tudi z vsemi vrstami pogonskih sklopov: bencinskimi, dizelskim, hibridnimi in električnimi.
Praktični preskus
Štirikolesni pogon 4MATIC je že več let na voljo na vseh modelih znamke Mercedes-Benz, tudi na mercedesu-benzu GLC, na katerem smo ga praktično preskusili. In to kar na zasneženem SUV poligonu v AMZS centru varne vožnje na Vranskem. Tega sestavljajo grbe, ki se jih kot voznik kar prestrašite. Gre namreč za grob teren, ki je narejen za to, da kolesa še tako velikega SUV-ja občasno izgubijo stik s podlago in se zazibljejo v zraku. In to ne le eno, ampak včasih celo dve.
Leta 1951 so začeli pri Mercedesu-Benzu izdelovati tovornjake unimog, ki so imeli mehanski štirikolesni pogon, leta 1979 pa je na ceste zapeljal mercedes-benz model G, oziroma puch G, kot smo ga tedaj imenovali pri nas oziroma v vzhodni Evropi. To je bilo priznanje inženirjem iz graškega Steyr-Pucha, kjer so razvili njegov štirikolesni pogon. Tudi pogon 4MATIC so razvili v Gradcu.
Mercedes-Benzov pogon 4MATIC smo torej preskusili na zahtevnem terenu, na kakršnem ga bodo lastniki avtomobilov, kakršen je mercedes-benz GLC, le redkokdaj preskusili. In kako se je izkazal? Veliko boljše od pričakovanj. V terenskem načinu OFF ROAD je med vso vožnjo prišlo le do manjših zdrsov katerega od pogonskih koles, s katerim pa je sistem hitro opravil in nadaljeval plezanje. Med drugim se je avtomobil nekajkrat pozibal tudi na dveh kolesih, a ga to ni zmotilo. Šlo pa bi tudi v navadnem voznem programu, a z več previdnosti.
Inštruktor varne vožnje Tomaž Farčnik, ki nam je svetoval pri vožnji in poskrbel, da pogum ni šel predaleč, je izpostavil predvsem to, da se sistem trudi, da bi v vsakem primeru iz koles izvlekel toliko oprijema, kot ga le lahko. Izkoristi namreč tudi najmanjši oprijem, ki je na voljo.
Lahko rečeno tudi, da voznik hitro dobi občutek, da lahko s pogonom 4MATIC pride zares povsod. In to učinkovito, hitro in vsaj na videz brezskrbno. Ko sem se namreč po grbinah peljal tretjič, je bila hitrost že precej višja kot prvič in sledilo je inštruktorjevo opozorilo, da bi bilo ritem dobro upočasniti, da ne bo nepotrebne škode.
Za razvoj štirikolesnega pogona 4MATIC je bilo pomembno tudi leto 1978, ko je bil predstavljen pri sistem ABS kot osnova za prihodnje elektronske sisteme za zagotavljanje stabilnosti, ki so bili že od samega začetka tudi pomemben element pogona 4MATIC.
Mercedes-benz GLC namreč kljub temu, da je videti kot terenski avtomobil in preverjeno učinkovito napreduje tudi na slabem terenu, vseeno ni pravi terenec. Preveč pogumen voznik lahko zato hitro "izgubi" kakšen karoserijski del. Vzmetenje namreč pri večjih hitrostih ne more več izravnati avtomobila, ta lahko zato "zaorje" v tla in škoda je tu. Štirikolesni pogon 4MATIC je torej tako učinkovit, da potrebuje treznega voznika, ki ve, kaj počne.
Zagotavljanje stabilnosti
Vsaj ko gre za vožnjo po slabi podlagi. A štirikolesni pogon je na športnih terencih, kakršen je mercedes-benz GLC, še bolj pa na limuzinah in karavanih, ki so pri Mercedes-Benzu tudi vsi na voljo s pogonom 4MATIC, namenjen predvsem nečemu drugemu: zagotavljanju zanesljivega ravnotežja avtomobila, s tem pa tudi povečanju varnosti v vožnji. Štirikolesni pogon je načeloma bolj varen od prednjega ali zadnjega.
Farčnik pravi, da ima danes veliko avtomobilov štirikolesni pogon, ki pomaga v slabših pogojih, saj poveča oprijem koles. To se pozna predvsem, ko vozimo po klancu navzgor ali skozi ovinke, kjer nam precej pomaga. Težave pa nastopijo, ko malce pretiravamo ali pa želimo izkoristiti dodatni oprijem koles za večjo hitrost skozi zavoje. To se bo sicer zgodilo pozneje, a ko bo avtomobil s štirikolesnim pogonom presegel točko zdrsa, bo tudi zdrsnil.
Težava je še nekje drugje. Iz avtomobilov s prednjim ali zadnjim pogonom smo navajeni, da denimo najprej zdrsne le prednji ali zadnji del vozila. To zaznamo in samodejno spustimo plin ter ga umirimo. Pri štirikolesnem pogonu pa je tako, da oprijem do konca nudijo vsa štiri kolesa in nimamo opozorila v obliki delnega zdrsa dveh koles. Ko bodo zdrsnila, bodo zato zdrsnila vsa štiri kolesa in avtomobil bo neobvladljiv.
Eden od pomembnih elementov štirikolesnega pogona 4MATIC je vedno bilo popolnoma samodejno delovanje, ki ga je zagotovila elektronika. V prvi generaciji je imel osrednji mehanski diferencial, ki je s pomočjo dveh sklopk dejansko skrbel za vklapljanje prednjih koles v dveh razmerjih glede na zadnji kolesi. Sklopko je imel tudi zadnji diferencial, ki pa ga je elektronika zapirala samodejno, s pomočjo podatkov iz tipal ABS. Z drugo generacijo pa je leta 1997 upravljanje povsem prevzela elektronika.
Avtomobil s štirikolesnim pogonom tudi bolje pelje v klanec. Farčnik pravi, da vozniki zato lahko dobijo lažen občutek varnosti, ki se jim maščuje, ko vozijo navzdol. Takrat avtomobil s štirikolesnim pogonom nima prednosti, ampak nanj delujejo enake sile kot na avtomobile s prednjim ali zadnjim pogonom. V tem primeru je vse odvisno od prijema pnevmatik. Če bo avtomobil imel dobre pnevmatike, se bo ustavil ne glede na pogon, če ima slabe, pa mu ne pomaga niti najboljši štirikolesni pogon.
Na poligonu smo sicer vključili terenski program vožnje, a Farčnik opozarja, da ga v običajnih razmerah verjetno ne bomo. Ta je namreč omejen z določeno hitrostjo vožnje. Dodaja, da se moramo pri izbiri voznega programa odločati glede na razmere na cesti in jim prilagoditi tudi hitrost vožnje. Na kolesih morajo biti tudi enake pnevmatike, da zagotovijo pravilno delovanje štirikolesnega pogona. Pomembno je tudi, da je v vseh pravilni zračni tlak. Sicer prednosti štirikolesnega pogona ne bomo mogli izkoristiti.
Predvsem pa, zaključi Farčnik, tudi med vožnjo s štirikolesnim pogonom ne smemo pretiravati. Nekateri namreč tudi po snegu ali makadami vozijo, kot da se jim ne more nič zgoditi in to ni dobro.
Kot smo se torej lahko prepričali, je Mercedes-Benzov štirikolesni pogon 4MATIC lahko zelo učinkovit, ampak le pod pogojem, da ga uporabljamo tako, kot ga je treba uporabljati. To je navsezadnje dokazal v štiridesetih letih uporabe in razvoja, ko so vozniki z avtomobili, ki so bili opremljeni z njim, pripeljali dobesedno na različne konce sveta in se iz njih tudi varno vrnili.