Po obliki dorasel močnejšim
Oblikovalci so pri iskanju zadostnega kompromisa med obliko raznih cooper in JCW-različic ter ekološkim poslanstvom zadevo dobro zapakirali. One se tako ne razlikuje pretirano od drugih, kljub temu pa bodo lastniki močnejših (beri: dražjih) različic hitro in na prste obeh rok našteli, po čem se ta pohlevni mini razlikuje od njihovega. Kljub vsemu pa kroma ne manjka, blatniki so še vedno izbuljeni, avto nizko sedi na kolesih, slednji pa sta potisnjeni na sama robova karoserije. Platišča, pa čeprav samo 15-palčna, pa so tudi lita. Razlike so opazne še pri škrgah na boku vozila, ki so odete v plastiko, enak material krasi tudi ogledala. Manj dinamičen je še zaključek izpušne cevi, ki zadaj vozečemu poleg napisa one hitro pove, da vozi za manj zmogljivim minijem. Ampak to so malenkosti, ki jih bodo opazili le redki, boste rekli, so pa kljub temu pomembne. Se pa da to nedvomno hitro in relativno poceni rešiti z kakšnimi 17-palčnimi "felgnami" in športnim zaključkom izpušne cevi, s čimer bi tale mini deloval že veliko bolj strupeno.

Vse se začne in konča pri ekologiji
Kot rečeno v uvodu, želi biti tale mini gospodaren, o čemer pričata 4,4-litrska poraba, ki jo obljublja tovarna, in izpust CO2 na kilometer poti, ki naj bi znašal za bencinarje ugodnih 128 gramov. Obljubljenemu podatku glede porabe se nam tudi pri izrazito umirjeni vožnji ni uspelo niti približati. Saj smo v povprečju porabili slabih sedem litrov goriva. Razlog za to je v relativno nizki moči motorja, saj ste pri prehitevanju ali vožnji v klanec prisiljeni poseči po prestavni ročici in motor siliti v vrtljaje. In čeprav se jih ta ne brani in jih pospremi še s presenetljivo globokim basom, pa se to še kako pozna na porabi. Serijski start&stop sistem sicer pride prav v mestu, kjer pripomore k dva do tri decilitre nižji porabi, celostno gledano pa k ekonomičnosti bore malo. Zanimivo je tudi, da ima menjalnik dodano šesto prestavno razmerje, ki pa zaradi majhne moči pride v poštev le malokrat. Veliko bolje bi shajali s 70-kilovatnim agregatom v nosu, ki je občutno poskočnejši, poraba pa od te pri testniku ne odstopa občutno.

Če po moči ne preseneti, pa je zgodba drugačna, ko je govora o legi na cesti. Ta je kljub dejstvu, da pnevmatike prekrivajo le 175 milimetrov cestišča, odlična. Podvozje bi tako preneslo veliko več moči, vzmetenje je športno trdno in neudobno le na zelo slabo trasiranih cestnih odsekih. Zavore dobro opravljajo nalogo, čeprav gre za manj zmogljivi zavorni sistem kot pri zmogljivejših cooper različicah.

V notranjosti brez kompromisov
Notranjost ponuja enako "izobilje" prostora kot vsi miniji (te karoserijske različice), enako pa velja tudi za materiale in založenost z opremo. Oblikovalci tako niso nič prepustili naključju, saj ima najpohlevnejši mini v ponudbi vso varnostno opremo, vključno z varnostnimi zavesami in ESP-sistemom. S področja udobja pa prav tako dobite veliko, testnik je med drugim imel avtomatsko klimatsko napravo, start&stop, sredinski naslon za roko, ambientalno razsvetljavo, tempomat in kakovostno avdionapravo. Pri slednji smo pogrešali le branje datotek v MP3-zapisu. Prtljažnik je tako še vedno le 160-litrski, glede prostora na zadnji klopi pa prav tako ne blesti.

Cena še vedno butična
Glede na videno lahko rečemo, da mini ponuja pričakovano veliko vsebine. Pa najsi to velja za napredno tehniko ali bogato serijsko opremo. Vse to pa zahteva svojo ceno, ki s 16.450 evri, kolikor stane, nikakor ni majhna. Koliko vsebine, opreme in moči za to vsoto dobite pri konkurenčno velikih izdelkih, pa tako ali tako veste. Ampak, če tu ne more tekmovati, pa je tale mini v samem razrednem vrhu, kar se tiče duše. Škoda, ker te (duše=konjenice) le ni malo več.