Zemljevid rizičnih odsekov v obdobju od leta 2007 do 2009 prikazuje 3.412 kilometrov hrvaških avtocest in državnih cest. Kot ceste visokega tveganja so bili označeni naslednji odseki: velik del Jadranske magistrale, skoraj celotna D2, Podravska magistrala, državna cesta C5 od madžarske meje do meje z Bosno in Hercegovino, del D3 od Goričan do Rijeke, del D1 od Macelja do Splita, celotna D6 od slovenske meje do meje z Bosno in Hercegovino.
Z visokih tveganjem je označenih kar 1.441 kilometrov državnih cest, s srednjevisokim pa 383 kilometrov. Na avtocestah visokega in srednjevisokega tveganja ni. Zemljevid so v sodelovanju s fakulteto prometa znanosti in notranjim ministrstvom naredili po protokolu EuroRAP. Predsednik Haka Ivo Bikić je dejal, da na svetu na cestah letno umre 3.500 oseb, okoli 140 tisoč je poškodovanih, na Hrvaškem pa je v desetih letih umrlo 5.819 osob, 40 tisoč oseb pa je utrpelo telesne poškodbe.
Na Hrvaških cestah v 10 letih umrlo 5.819 oseb
Hrvaški avtoklub (HAK) je predstavil zemljevid najbolj nevarnih hrvaških cest, ob tem pa objavil podatek, da je v desetih letih na hrvaških cestah v prometnih nesrečah življenje izgubilo 5.819 oseb, še 40 tisoč oseb pa je bilo poškodovanih, poroča Večernji list.