Samostojnost bo povprečen avto podražila za 2.100 evrov

V nadaljevanju preberite: 

• Zahteve, da morajo imeti e-avti vgrajeno baterijo iz Evrope, bo močno podražilo izdelavo predvsem cenejših modelov.
• Razlike s cenami baterij, ki so na voljo na mednarodnem trgu, so trenutno visoke.
• Opozorila o tihem paktu, ki ščiti velike evropske proizvajalce na račun davkoplačevalcev.

Zahteve Evropske unije, po katerih bi morala električna vozila uporabljati baterijske celice, proizvedene znotraj članstva, bi stroške povprečnega modela povišale za približno 2.100 evrov. To v svoji zadnji analizi opozarja ugledni bruseljski ekonomski think tank Bruegel.

Avtorji analize trdijo, da se je politika EU do avtomobilske industrije spremenila v 'tihi pakt', ki uveljavljene domače proizvajalce ščiti pred močno kitajsko konkurenco. Vendar pa bodo končni račun za takšno politiko na koncu plačali kupci avtomobilov in javne blagajne, skratka davkoplačevalci.

Raziskavo je podprla Evropska podnebna fundacija (European Climate Foundation).

Od kod znesek 2.100 evrov?

Pravila glede izvora baterij so del predloga Akta o industrijskem pospeševanju (Industrial Accelerator Act), ki ga je Evropska komisija predstavila marca 2026 in je trenutno v fazi pogajanj.

Ocena povišanja stroškov proizvodnje avtov temelji na izračunu, ki se sklicuje na podatke analitske hiše BloombergNEF. Obvezna zahteva po evropskem poreklu baterijskih celic, kar je del predlaganih pravil, bi po ocenah analitikov zvišala ceno vgrajenih baterij. Namesto 50 evrov za kilovatno uro (kWh), kar je njihova trenutna cena na mednarodnih trgih, bi posamezna kilovatna ura stala 85 evrov. Pri povprečnem električnem avtomobilu z baterijo kapacitete 60 kWh razlika 35 evrov nanese 2.100 evrov pribitka k proizvodnim stroškom.

Takšni dodatni stroški bodo še posebej prizadeli vstopne in s tem cenovno dostopnejše avtomobilske razrede, kjer so kupci na spremembe cen najbolj občutljivi, opozarja možganski trust.

V predlogu sprememb Evropske komisije je tudi zahteva, da morajo proizvajalci preiti na uporabo jekla z nizkim ogljičnim odtisom, kar bi stroške izdelave povečalo še za okoli 200 evrov. Na drugi strani Evropska komisija ocenjuje, da bodo poenostavljena pravila za tipsko odobritev vozil proizvajalcem prihranila več kot 700 milijonov evrov letno oziroma približno 61 evrov na vozilo.

Poročilo poudarja, da gre za oceno povišanja proizvodnih stroškov za avtomobilske znamke, ne pa ocene dviga cene za kupca. Koliko se bodo višje cene proizvodnje dejansko prelile v maloprodajne cene, je odvisno od tega, koliko stroškov bodo proizvajalci pripravljeni prevzeti na svoj račun z znižanjem marž oziroma varčevanjem na drugih področjih.

Profimedia

Zakaj bo "Narejeno v Evropi" vse pomembnejše?

Zahteve ne bodo veljale za popolnoma vsa električna vozila. Pravila o EU-poreklu bodo namreč pogoj za upravičenost do javnih naročil in subvencijskih shem, kot so nepovratne spodbude za nakup ali davčne olajšave za službena vozila. Predvidena pravila za javna naročila naj bi stopila v veljavo januarja 2029.

Da bi vozilo ustrezalo pogojem, bo potrebovalo končno sestavo v EU ter vsaj 70 odstotkov vrednosti nebaterijskih komponent iz Unije.

Poreklo celic se bo ločeno določalo glede na lokacijo proizvodnje, kar pomeni, da bi pogoje pod določenimi pravili lahko izpolnjevale tudi celice iz evropskih tovarn v azijski lasti, na primer iz nove madžarske tovarne proizvajalca CATL.

Ukrepi se dotikajo tudi naložb, saj akt predvideva posebne pogoje za investicije nad 100 milijonov evrov iz držav, ki obvladujejo več kot 40 odstotkov svetovnega trga za posamezno komponento. Seveda je glavna ost ukrepov uperjena proti Kitajski.

Trije težko združljivi cilji 

Analitiki Bruegla opozarjajo, da želi EU hkrati doseči tri težko združljive cilje in sicer ohraniti prilagojeno časovnico za konec prodaje klasičnih motorjev do leta 2035, zaščititi dobavne verige pred Kitajsko ter obdržati cenovno dostopne avtomobile.

Opozarjajo tudi na propad švedskega proizvajalca baterij Northvolt kot dokaz, da niti izjemno visoke državne subvencije ne morejo nadomestiti nevzdržnega poslovnega modela.

T&E: gre za davek na suverenost

Nekatere nevladne organizacije imajo sicer drugačna stališča od Bruegla. Pri Transport & Environment (T&E) so v svoji analizi spomladi ocenili, da bo s povečanjem obsega evropske proizvodnje stroškovna vrzel med kitajskimi in evropskimi celicami do leta 2030 padla na le približno 14 evrov na kWh, kar bi povprečen avtomobil podražilo za približno 500 evrov.

Julia Poliscanova iz T&E ob tem poudarja tudi, da so zahteve glede lokalnih sestavnih delov edini način, ki bi lahko preprečil ponovitev primera Northvolt. Stroški zaradi pravil "Narejeno v EU" so po mnenju T&E davek za suverenost Evrope pred drugimi geopolitičnimi silami, ki ga je smiselno plačati.

dezurni@styria-media.si