V nadaljevanju preberite: 

• Eko polnjenje s ceno le 0,22 evra na kilovatno uro.
• Cena se močno približa ceni domačega polnjenja.
• Čas polnjenja se običajno podaljša, ni pa nujno.
• Opcijo izberete kar na polnilnici. 

Javno polnjenje električnega avtomobila je običajno precej dražje od domačega, zato se ga marsikateri lastnik električnega vozila izogiba. Na hitrih polnilnicah cene pogosto presegajo pol evra za kilovatno uro (kWh) (o tem, kako drage so javne polnilnice, smo se spraševali tukaj), zato se strošek vožnje hitro približa strošku goriva pri varčnem dizelskem avtomobilu. A pri nekaterih polnilnicah omrežja Gremo na elektriko, ki ga upravlja Elektro Ljubljana, lahko vozniki izberejo posebno možnost t. i. "Eko polnjenja", s katero se cena elektrike močno približa domačemu polnjenju.

Pri običajnem AC-polnjenju, torej počasnejšem polnjenju na javnih polnilnicah do 22 kW znaša cena 0,35 evra/kWh, medtem ko je pri Eko polnjenju le 0,22 evra/kWh. Razlika je kar 37 odstotkov. Toda ta različica polnjenja je na voljo le na lastniških polnilnicah Gremo na elektriko, ne pa tudi na partnerskih polnilnicah, so za Žurnal24 pojasnili na Elesu, ki skrbi za omenjene polnilnice.

Kako voznik izbere Eko polnjenje?

Uporabnik ne potrebuje posebne naročnine ali dodatnega paketa, sporočajo z Elesa. Za Eko polnjenje se uporabnik odloči ob začetku polnilne seje v aplikaciji Gremo na elektriko. Možnost je prikazana le na polnilnicah, ki podpirajo to storitev. Kot zapisano zgoraj, ponudba velja zgolj na lastniških polnilnicah sistema Gremo na elektriko.

• Seznam polnilnic, ki omogočajo eko polnjenje, si lahko ogledate tukaj. 

Toda takšno polnjenje ima drobni tisk: Gre za nekoliko drugačen pristop k polnjenju. Voznik v zameno za nižjo ceno dovoli upravljavcu, da po potrebi prilagaja moč polnjenja glede na razmere v elektroenergetskem sistemu. To v praksi pomeni, da se vozilo v obdobjih visoke obremenitve omrežja lahko polni počasneje, ob ugodnih razmerah pa z običajno močjo.

Koliko dlje traja polnjenje?

Natančnega odgovora ni mogoče podati, saj je trajanje odvisno od razmer na trgu električne energije in obremenjenosti omrežja, pravijo na Elesu. Po pojasnilih upravljavca lahko sistem moč polnjenja omejuje predvsem v času konic oziroma višjih cen električne energije, zato se lahko čas polnjenja podaljša. Kadar omejitev ni, se vozilo polni z običajno močjo.

Prav zato je Eko polnjenje najbolj zanimivo za voznike, ki avtomobil pustijo priključen dalj časa – na primer med delovnikom, nakupovanjem ali čez noč – in jim ni pomembno, da se baterija napolni v najkrajšem možnem času. Torej za tiste, ki vedo, da bo avto dovolj napolnjen, če ga bodo na polnilnici pustili dalj časa.

Koliko stane polnjenje v praksi?

Poglejmo konkreten primer. Povprečen električni avtomobil danes porabi okoli 18 kWh energije na 100 kilometrov.

Še bolj nazoren je primer polnjenja baterije ... 

Izračun pokaže, da pri 40-kilovatni bateriji (dobrih 200 kilometrov) ob Eko polnjenju privarčujete dobrih pet evrov, ob polnjenju 60 kilovatne baterije pa že slabih osem evrov. Deset evrov prihranka dosežete ob polnjenju baterije s 77 kilovati. 

Cena skoraj kot doma

Za primerjavo: gospodinjski uporabniki z ugodnimi tarifami danes za elektriko pogosto plačujejo približno med 0,13 in 0,20 evra/kWh brez vseh dodatnih stroškov. Cena 0,22 evra/kWh na javni polnilnici je zato zelo blizu domačemu polnjenju, ki ima za nameček največje izgube. To pa je med javnimi polnilnimi omrežji prej izjema kot pravilo, zato lahko lastniki električnih vozil le upajo, da bo takšnih praks na slovenskem trgu le še več. 

Voznik električnega avtomobila na izbranih polnilnicah Gremo na elektriko prevozi 100 kilometrov za približno štiri evre električne energije. To je občutno manj od stroška vožnje z bencinskim ali dizelskim avtomobilom in celo opazno manj od stroška običajnega javnega polnjenja.

Koliko voznikov uporablja Eko polnjenje?

Pri upravljavcu pojasnjujejo, da statistike o deležu uporabnikov, ki se odločajo za Eko polnjenje, ne vodijo, zato podatki o priljubljenosti storitve niso na voljo. Jasno pa je, da gre za zanimiv poskus prilagajanja polnjenja dejanskim razmeram v elektroenergetskem sistemu, vozniki, ki se lahko odpovejo najhitrejšemu možnemu polnjenju, pa so za svojo prilagodljivost nagrajeni z najnižjo ceno elektrike na slovenskih javnih polnilnicah.

dezurni@styria-media.si