Predlog novega zakona o motornih vozilih, ki ga ministrstvo za infrastrukturo pod vodstvom Petra Gašperšiča napoveduje že dolgo časa, prinaša kar nekaj sprememb, ena od njih pa je tudi poostren nadzor na izvajanjem tehničnih pregledov vozil, saj je bilo v preteklosti odkritih več primerov, ko so pooblaščene osebe za majhne zneske podkupnine zagotavljale neizpravnim vozilom potrdila o tehnični brezhibnosti, čeprav vozila sploh niso šla prek tehnične steze.

Predlog spremenjenega zakona tako predvideva, da bi na preizkuševalnih stezah za tehnične preglede uvedli videonadzorni sistem, ki bi ga sestavljali dve kameri. Prva bi posnela fotografijo vsakega vozila, ki pride na vhod na stezo. Ta kamera bi bila povezana neposredno s strežnikom Agencije za varnost prometa. Druga kamera pa bi bila nameščena v drugo smer in bi preko sprožilca na premik vozila posnela določen čas izvajanja samega pregleda. Posnetek te kamere bi bil shranjen zgolj na snemalniku pooblaščene organizacije za tehnične preglede in bi se hranil tri mesece za namen izvajanja morebitnega nadzora na lokaciji. 

"Ukrep bo zmanjšal možnost izvajanja tehničnih pregledov vozil brez prisotnosti vozil. Ukrep bo pripomogel k večji varnosti vozil v cestnem prometu," so za zurnal24.si pojasnili na agenciji in ob tem navedli, da podoben način uporabljajo v nekaterih državah na območju nekdanje Jugoslavije. 

Pooblaščenka nasprotuje principu prve kamere

A nad idejo Agencije niso navdušeni v Uradu informacijske pooblaščenke, ki je na predlog zakona v tem delu podala pripombe, saj naj bi preveč posegal v zasebnost posameznikov. Pooblaščenki Mojci Prelesnik se zdi predlog v večih točkah premalo specificiran glede na posledice. "Avtomatično in neselektivno fotografiranje vseh vozil, ki so na podlagi fotografije določljiva – na primer preko registrske tablice – in še posebej, v kolikor gre za vozila v lasti fizičnih oseb, namreč nedvomno predstavlja obdelavo osebnih podatkov," pravi v odgovoru ministrstvu za infrastrukturo.

Po njenem je sporen predvsem prenos prve fotografije na strežnik Agencije, saj da bi bil to ukrep centraliziranega zbiranja podatkov, ki za namen "identifikacije in ukrepanja zoper določeno manjše število kršiteljev" ni dovolj utemeljen in je premalo razdelan, preveč pa ureditev prepušča še nadaljnim predpisom, ki jih bo moral zagotoviti minister.

Pooblaščenka je zato predlagatelju zakona predlagala, naj v popravkih precej jasneje utemelji in specificira postopek zbiranja tovrstnih podatkov, hkrati pa je izrazila mnenje, da bi "brez dvoma že s hrambo posnetkov na ravni pooblaščenih organizacij krajši čas ter uporabo posnetkov zgolj v primeru začetka konkretnega postopka nadzora dosegli želene cilje, to je ukrepanje proti kršiteljem in preventivni odvračalni učinek na morebitne potencialne kršitelje."

dezurni@zurnal24.si