Kolegi pri nemški reviji Automobilwoche so analizirali paket ukrepov in izpostavili najbolj pomembne. Kaj torej paket prinaša?
Najbolj očitna in tudi najbolj ključna je vsekakor omilitev prepovedi prodaje bencinskih in dizelskih vozil, ki so jo spremenili v 90-odstotno zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida do leta 2035. Na komisiji so odločitev pojasnili s temi besedami: "Merila v zvezi z izpusti ogljikovega dioksida ponujajo dodatno fleksibilnost za podporo industrije in promocijo tehnološke nevtralnosti, ob tem pa proizvajalcem zagotavljajo predvidljivost in jasni signal v prid elektrifikacije." Pri Automobilwoche so spremembe pojasnili v obliki odgovorov na glavna vprašanja.
Zakaj se je EU odločila za popravke?
Zaradi upočasnjene prodaje električnih vozil je dejanska prepoved motorjev z notranjim zgorevanjem do leta 2035, s katero bi za 100 odstotkov zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida, postala predmet vse ostrejših kritik. Z novim predlogom bi v EU radi "podprli prizadevanja sektorja pri tranziciji v čisto mobilnost. Dejansko gre za odgovor na zahteve avtomobilske industrije po poenostavljenih predpisih.
Bo po letu 2035 še dovoljeno registrirati vozila z motorji z notranjim zgorevanjem?
Da. Proizvajalci bodo morali povprečne izpuste celotne flote zmanjšati na največ deset odstotkov izpustov iz leta 2021. Tedaj so bili povprečni dovoljeni izpusti 95 gramov na kilometer v skladu s ciklusom NEDC, kar bi v ciklusu WLTP bilo približno 115 gramov na kilometer. V začetku je bilo načrtovano 100-odstotno zmanjšanje, kar bi dejansko pomenilo konec prodaje vozil s termičnimi motorji. Nova zakonodaja dovoljuje registracije vozil s termičnimi motorji.
EU se s popravki ni omejila le na elektrificirana vozila, kakršni so priključni hibridi, električna vozila s podaljševalniki dosega ali blagi hibridi, ampak jih je razširila tudi na klasične avtomobile z motorji z notranjim zgorevanjem. Vendar pa imajo spremembe še eno določilo. Proizvajalci morajo namreč oproščenih 10 odstotkov nadomestiti z uporabo nizkoogljičnih jekel, ki so izdelana v EU, ali z uporabo e-goriv in biogoriv. Z ozračju prijaznimi gorivi lahko nadomestijo največ tri odstotke preostalih emisij ogljikovega dioksida.
Bodo električni avtomobili še naprej subvencionirani?
Evropska unija sama po sebi ne zagotavlja subvencij za električna vozila. Vendar pa bodo od leta 2035 proizvajalci lahko deležni tak imenovanih "super kreditov" za majhna, cenovno dosegljiva električna vozila, ki bodo izdelana v EU. S tem ukrepom bi EU rada podprla prodajo majhnih poceni električnih avtomobilov. Ti bodo pri oceni izpustov šteli za 1,3 vozila, kar pomeni, da bodo proizvajalci deležni 30-odstotne prednosti pri izračunu kompenzacij za ogljikov dioksid. Poleg tega bo uvedena tudi nova kategorija električnih vozil do dolžine 4,2 metra, ki bo državam in lokalnim oblastem omogočila razvoj vzpodbud za majhna električna vozila s poreklom v EU.
Kateri koraki so predvideni pri uvedbi sprememb?
EU zakonodaja je do zdaj do leta 2030 v primerjavi z letom 2021 predvidevala 55-odstotno zmanjšanje povprečnih izpustov novih osebnih avtomobilov in 50-odsotno zmanjšanje izpustov lahkih gospodarskih vozil. Komisija je pri teh predpisih postala bolj prilagodljiva. V zvezi z osebnimi vozili za obdobje 2030 do 2032 govorijo o sistemu "banking and borrowing", kar pomeni, da bodo proizvajalci lahko povprečne izpuste izračunavali za več zaporednih let in ne več strogo za vsako leto posebej. S tem bodo presežke dobrih let lahko porabili za kompenzacijo slabih let. Podoben sistem sicer velja tudi v trenutnem obdobju 2025-2027. Tarče za lahka gospodarska vozila pa bodo zmanjšali na 40 odstotkov.
Kaj spremembe pomenijo za službena vozila?
Flote službenih vozil bodo morale ustrezati precej strožjim merilom. EU bo za vsako posamezno državo določila minimalne kvote za nizkoemisijska vozila (manj kot 50 gramov ogljikovega dioksida na kilometer) in vozila z ničelnimi emisijami. V Sloveniji bo moral delež kombinacije obojih vozil do leta 2030 znašati vsaj 48 odstotkov, delež vozil z ničelnimi emisijami pa vsaj 33 odstotkov. Nova pravila bodo sicer veljala za velika podjetja, srednja in majhna podjetja z manj kot 250 zaposlenimi pa bodo izključena. Poleg tega bodo upoštevali le vozila z velikim deležem komponent, ki bodo izdelane v EU. Poleg tega seje pojavil tudi predlog, da države ne bodo več smele zagotavljati finančnih vzpodbud za nakup, lizing, najem ali uporabo službenih vozil, ki ne spadajo v kategorijo nizkoemisijskih in ničelno emisijskih vozil.
Bodo spremenjeni tudi predpisi v zvezi s flotami tovornjakov?
Komisija je predlagala tudi spremembe predpisov za težka gospodarska vozila. Namen je proizvajalcem tovornjakov in avtobusov omogočiti več prilagodljivosti pri doseganju emisijskih tarč ogljikovega dioksida do 2030. Proizvajalcem bodo omogočili, da do leta 2030 akumulirajo emisijske kredite, če jim uspe emisije spustiti pod letne omejitve. S tem proizvajalcev ne želijo le vzpodbuditi k izpolnjevanju norm do leta 20230, ampak jim želijo zagotoviti tudi določeno gotovost pri nadaljnjem planiranju. Hkrati bi radi tudi pospešili prehod na težka gospodarska vozila z ničelnimi emisijami.
Okrepitev evropske industrije baterij
V okviru avtomobilskega paketa je evropska komisija sprejela tudi "Battery Booster" v višini 1,8 milijarde evrov, s katerim bi radi pospešili oblikovanje popolnoma evropske verige proizvodnje baterij. 1,5 milijarde bodo evropskim proizvajalcem baterij zagotovili v obliki brezobrestnih posojil. Poleg tega bodo uveljavili tudi dodatne usmerjene ukrepe za promocijo inovacij. Podrobnosti o teh ukrepih sicer še niso pojasnili.
Kaj bo EU storila za poenostavitev birokratskih postopkov?
Z ukrepi bi evropska komisija rada proizvajalcem tudi zmanjšala administrativno breme in stroške. Z tem bi podjetjem omogočili letne prihranke do 706 milijonov evrov. Vsi prihranki iz do zdaj uvedenih iniciativ naj bi znesli približno 14,3 milijarde evrov na leto. V okviru pobude bodo zmanjšali število sekundarnih odlokov, ki se bodo sprejemali v prihodnjih letih, poenostavili pa bodo tudi testiranje novih avtomobilov, kombijev in tovornjakov. Z ukrepi bodo električna vozila z termičnimi uskladili tudi, ko gre za počitek voznikov in druge ureditve v zvezi s tovornim prometom.
Kdaj bodo novi predpisi dejansko stopili v veljavo?
Komisija je predlog sprememb predpisov 16. decembra vložila pri Evropskem parlamentu. Potem bodo poleg komisije, predlog analizirali tudi v Evropskem parlamentu in Svetu ministrov, kar lahko traja tudi več mesecev in privede do potencialnih sprememb končnega paketa.
Evropa drvi v propad, zaradi te idiotske " zelene" energije, Kitajci prehitevajo VSE po vrsti, naši idioti v Bruslju pa …
Ma kakšne subvencije. takoj ukinit.