Statistični urad Republike Slovenije je zbral podatke o mobilnosti in prodaji vozil v vseh 28. članicah Evropske unije. Slovenci se uvrščamo v sam statistični vrh. Podatki za leto 2015 razkrivajo, da je bilo pri nas bilo vseh registriranih osebnih avtomobilov 1.078.737; to je 523 osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev. To nas uvršča na 9. mesto, hkrati pa se število avtomobilov iz leta v leto dviga.

Podatki niso razveseljivi

Najvišjo stopnjo motorizacije v EU-28 je v 2013 imel Luksemburg (678 na 1.000 prebivalcev; podatek je sicer za leto 2012), sledile so Italija, Litva, Malta in Finska; najnižjo vrednost tega kazalnika je imela Romunija (235), sledili sta Madžarska in Latvija. Slovenija se je po podatkih iz leta 2013 uvrstila na 9. mesto (517 osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev).

"Podatki niso ravno razveseljivi, saj to pomeni manj sredstev za druga področja, ki so pomembna za kakovostno življenje prebivalcev, pa tudi večje onesnaževanje okolja. Odraža pa to lahko tudi boljši vozni park," o navezanosti Slovencev in Slovenk na avtomobile pravi Marko Polič, profesor psihologije na filozofski fakulteti, ki pojasnjuje, da gre pri avtomobilih vedno za psihologijo. 
Imeti avto je udobje, za marsikoga je avto življenjskega pomena, z obojim pa so povezani tudi stroški. Po podatkih SURS je bila Slovenija po deležu izdatkov gospodinjstev za osebno mobilnost v 2015 prav v evropskem vrhu. 16 odstotkov letnega proračuna smo namenili za osebno mobilnost. Slovaki, le 7,5 odstotka.

Težave z javnim prevozom

Tako veliki stroški za uporabo avtomobilov lahko po mnenju Poliča na eni strani odražajo težave z nezadovoljivim javnim prevozom, ko je uporaba avta nuja, po drugi strani pa tudi nekakšno sprevrženost vrednot, ko simbolna vrednost posedovanja in uporabe avtomobila postane prioriteta. "Avto ljudje res pogosto izbirajo zato, ker jim omogoča svobodnejši nadzor njihovega gibanja - potuješ tja in takrat ko želiš in nisi odvisen od nekoga drugega. Žal pa pretirana zavzetost za svobodo gibanja vodi v njeno onemogočanje - ker si jo mnogi želijo, povzročajo zastoje in tako zasebna uporaba avtomobilov vodi v lastno negacijo," pravi Polič in dodaja, da si tudi ne želimo sveta prekritega z asfaltom, saj potem ne bi bilo več nobenega lepega kraja kamor bi se lahko zapeljali.

Foto: SURS Statistika SURS

"In še nekaj - stroškov uporabe avtomobila (nakup, vzdrževanje, gorivo, zavarovanje) se nekako ne zavedamo, niso neposredno povezani s posamezno vožnjo. Ko greš na letalo in vlak je strošek vožnje takojšen in očiten, posamezna vožnja z lastnim avtomobilom pa se zdi nekako zastonjska."

Kreditno nespodobni kupujejo nove avtomobile

Še bolj skrb vzbujajoče je, da so se ljudje pripravljeni odpovedati raznoraznim dobrinam samo zato, da imajo nov avtomobil. Po naših podatkih je veliko ljudi, ki kupuje nov avtomobil, kreditno nesposobnih. "To je značilen primer delovanja potrošniške družbe, ki ne vodi v razvoj, ampak v propad, tako posameznikov kot države v celoti," ta skrb vzbujajoč trend komentira psiholog in pravi, da je treba spremeniti prioritete vrednot, pa tudi omogočiti prebivalcem zadovoljivo mobilnost. "Vprašajmo se kam vse lahko udobno in v razumnem času pridemo z vlaki in avtobusi, tj. z javnim prevozom. Ne nazadnje pa bi tudi kolone tovornjakov, ki grenijo življenje prebivalcem, lahko bolj gospodarno in z manj onesnaževanja prepeljali z železnico - kar pa pomeni, da jo je treba za te naloge usposobiti."

Obstaja zasvojenost z avtomobilom?

Nekateri raziskovalci omenjajo tudi vidik zasvojenosti z avtomobilom, pravi sogovornik in pojasni, da so mnogi nerazumno zasvojeni z avtomobili. Zanje avto že davno ni več le ali predvsem sredstvo prevoza iz enega v drug kraj, ampak predvsem nosilec mnogih drugih simboličnih pomenov, svobode gibanja, samozavesti, ugleda, nekako pomemben del njihove osebnosti.

"Toda ali ni klavrno, da moraš svojo osebnost graditi na zunanjih atributih," se sprašuje profesor.

Foto: Shutterstock Pranje avtomobila

V prihodnosti se bomo poslovili od lastništva avtomobila

A v prihodnosti se bo, hočeš, nočeš, moral spremeniti odnos ljudi do avtomobilov. Predvsem do lastništva avtomobila. Na to bodo imeli vpliv kar proizvajalci vozil in zakonodaja, ki gresta v smeri avtonomne vožnje. To pomeni, da bodo avtomobili avtomobili postali neke vrste taksiji brez voznikov, ljudje pa v garažah ne bodo imeli več lastniških avtomobilov.

Polič meni, da je avtonomnost v nasprotju s težnjo po lastnem nadzoru nad vožnjo in se zato ne bo enostavno uveljavila. "Končno bi moral nekaj podobnega omogočati javni prevoz, ki pa je žal precej zapostavljen. Pravzaprav je posedovanje avtomobila, razen kadar ga res potrebujemo vsakodnevno zaradi delovnih in drugih potreb, odvečno in drago breme, ki pa se ga ljudje žal premalo zavedajo," pravi sogovornik in poda rešitev: "V nekaterih državah spodbujajo skupno uporabo avtomobila, npr. tudi s posebnimi pasovi, pri nas pa se še vedno večina ljudi vozi samih. Vsekakor menim, da leži rešitev problema udobnega, varnega in hitrega prevoza v različnih oblikah javnega prevoza, železnici, avtobusih in letalih pa tudi izposojanja avtomobilov po potrebi. Drugače se bomo soočali z vse večjo gnečo na cestah, vse večjim onesnaževanjem okolja, saj je promet eden glavnih onesnaževalcev, porabo zemljišč za parkiranje in garaže namesto za kaj bolj koristnega."

A da bi se zares spremenili pogledi večine ljudi, bo treba še marsikaj storiti v svetu, EU in doma. "Do sprememb pride, kadar si jih ljudje žele ali pa so vanje prisiljeni. Bolje bi bilo doseči prvo, saj bo drugače lahko prepozno," zaključuje Polič.