Evropski poslanci so podprli posodobitev pravil, ki naj bi prinesla večjo varnost v cestnem prometu v EU. Izpit za pridobitev vozniškega dovoljenja pa bo od zdaj moral zajemati znanje o tveganjih, povezanih z mrtvimi koti, sistemih za pomoč voznikom, varnem odpiranju vrat in tveganju nepozornosti zaradi uporabe mobilnih telefonov. Kakšne bodo konkretne spremembe pri učenju v šolah vožnje? Ali bo zaradi novosti potrebnih več ur za pridobitev vozniškega izpita?
V šolah vožnje sprememb ne pričakujejo
Borut Žagar, direktor šole vožnje Šmarca pravi, da za šole vožnje v Sloveniji novosti ne bodo predstavljale nobenih pretresov, saj so navedene tematike že implementirali v njihovo usposabljanje v zadnjih letih. "To ne bo vplivalo na višje število ur usposabljanja, niti ne bo povišalo stroškov usposabljanja. Seznanjanje z asistenčnimi sistemi se začne že pri teoretičnih usposabljanjih (tečaj CPP), prav tako so vezana izpitna vprašanja na omenjene tematike (izpit iz teorije na AVP).Na glavnih izpitnih vožnjah je dovoljena uporaba asistenčnih sistemov, če jih premore samo vozilo," pravi Žagar in dodaja, da je vozni park v šolah vožnje v večini star le nekaj let in premore naštete asistenčne sisteme, ki jih zahteva zakonodaja.
Kandidati že zdaj spoznavajo asistenčne sisteme v teoriji in praksi
Manuel Pungertnik, vodja AMZS Šole vožnje in inštruktor varne vožnje, potrjuje, da so posodobitve pravil oziroma novosti, v Sloveniji že ustaljena praksa. "Mrtvi koti in napredni asistenčni sistemi so že sedaj del teoretičnega dela vozniškega izpita – kandidati za voznika se torej s to tematiko ne srečujejo šele na praktičnem delu usposabljanja za vozniški izpit, ampak že v teoriji. Je pa treba poudariti, da je pomembno najprej vozilo znati upravljati in šele nato uporabljati napredne asistenčne sisteme, kot so radarski ali aktivni tempomat, sistem za ohranjanje smeri vožnje na voznem pasu itd."
Zato ocenjuje, da napovedane novosti ne bodo vplivale oziroma prinesle bistvenih sprememb pri poučevanju. Pungartnik pojasnjuje, da se napredni asistenčni sistemi kandidatom za voznika predstavi in prikaže, uporaba pa je odvisna od znanja oziroma veščin kandidata in predvsem od tega, ali se učitelj s tem strinja. Do zdaj se na izpitni vožnji tudi ni preverjalo, kako uporabljati asistenčne sisteme, ki niso del vožnje (opozarjanje na mrtve kote, kamera za vzvratno vožnjo …).
Poudarek tudi na poznavanju delovanja avtomobila
V Javni Agenciji za varnost v prometu (AVP) pa so nam odgovorili, da bodo dejanske spremembe znane šele po njenem sprejetju in implementaciji v nacionalno zakonodajo. Poudarjajo pa, da program usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil in voznikov, ki je kot priloga sestavni del Pravilnika o usposabljanju kandidatov za voznike motornih vozil, v svojem teoretičnem delu posebej ne določa vsebine, ki bi se nanašale na sodobne asistenčne sisteme, jih pa posredno vključuje učna tema Tehnične lastnosti vozila v zvezi s prometno varnostjo, kjer so navedeni cilji, ki naj se dosežejo z usposabljanjem. Tako mora kandidat poznati pomen opozorilnih in kontrolnih svetilk na armaturni plošči (predvsem za žaromete in svetilke, motorno olje, hladilno tekočino, zavore in gorivo) ter mora vedeti, kako ravnati, če katera od njih sveti. Mora tudi vedeti, kje, kako in zakaj se preverja količina olja in drugih tekočin, kot so hladilna tekočina, zavorna tekočina in tekočina za pranje stekel, pozna pojem in ključne elemente aktivne varnosti, kot so pnevmatike, zavore, krmilni mehanizem, blažilniki, ABS in ESP, ter razume njihov vpliv na zagotavljanje nadzora nad vozilom. V AVP dodajajo, da mora imeti tudi osnovno znanje o vozilih oz. njihovih sklopih, kot so npr. deli pogonske naprave, (sklopka, menjalnik), ter zna prepoznati resne napake, ki lahko pomembno vplivajo na varnost cestnega prometa.
Kot so nam pojasnili na AVP se na praktičnem delu usposabljanja v skladu s programom kandidat med drugim usposobi:ki izpit
