19. dan (Bergen–Flam)
Jutro v Bergnu je bilo "tradicionalno“ deževno. Za ogled Bergna je en dan povsem dovolj, zato sva se veselila odhoda proti Flåmu.
Skoraj pol poti naju je spremljal dež, je pa zanimivo, koliko tunelov so morali skopati, nekateri pa so kar oviti za 360 stopinj. Najbolj zanimiva sta bila zadnja dva pred Flåmom, vasico podobno Geirangerju, ki leži ob fjordu. Prvi od zadnjih dveh tunelov v dolžino meri 11 kilometrov. Pot je speljana naravnost navzgor, iz nadmorske višine 0 metrov pa se dvigneš na višino 1000 metrov. Drugi je pol krajši in vodi skoraj povsem v dolino.
Flåm je najbolj znan po svoji železnici, ki povezuje Bergen in Oslo. Letos praznujejo 70 let, odkar je od tu zapeljal prvi vlak, zato ni čudno, da se večina turistov na razgledne točke popelje kar z vlakom. Midva sva od nekega Nizozemca izvedela, da izlet ni nič posebnega, pa še pravo bogastvo je treba odšteti za to, tako da sva raje ubrala pešpoti.
Prva destinacija je bila razgledna točka nad fjordom, do koder pelje skoraj 10-kilometrska cesta v hrib. Razgled je lep, podoben kot v Geirangerju. Še dobro, da sva se na vrh odpravila z avtomobilom, saj je bil najin prvotni cilj, da se odpraviva peš. Nato sva poiskala kamp, v katerem sva ostala dve noči. V vasici je le en kamp, ta pa je v neposredni bližini železniške postaje.
Tudi tu se je zasidrala velika križarska ladja, zato je kar mrgolelo turistov, ki so z nakupi spet polnili blagajne prodajalcev. V turističnem uradu sva poiskala zemljevide pešpoti in si ogledala turistični del Flåma, potem pa se peš odpravila do vasice, ki je neke vrste muzej na prostem in prikazuje, kako so včasih živeli kmetje. Do tja je dobre tri kilometre poti, ki pa vseskozi vodi ob fjordu. Hiše so bile lesene, spodnji del, ki je bil namenjen živini, pa je bil iz kamenja in skal, nekatere pa so stale kar na lesenih kolih. Vsekakor vredno ogleda.
20. dan (Flåm)
Ker sva bila že zelo južno, se je ponoči že stemnilo. Kar malo šokiran sem bil, ko sem po dveh tednih spet zagledal temo. Ja, človek se hitro navadi, da je 24 ur na dan svetlo. Dopoldan sva se odpravila na lažji šestkilometrski sprehod do vasice Flåm, ki ima dobrih 500 prebivalcev in je umaknjena od turističnega vrveža. Znana je po svoji železnici, na katero so domačini zelo ponosni. Hišice so lesene, zato me je prav zanimalo, kakšen les imajo, da se po tako dolgih zimah ne uniči. Sredi vasi je lesena cerkev, ki pomeni tudi konec poti.
Popoldan sva se še zadnjič odpravila v hribe, in sicer na razgledno točko in slap, ki je v bližini vasice. Vse pohodne poti so dobro opisane na zemljevidu, prvič na najinem potovanju pa se je zgodilo, da sva morala odpreti dežnik, na srečo le za deset minut.
Najino potovanje se je z ogledom Flåma bližalo h koncu, saj nama je preostal le še ogled Osla in pot domov.
Preberite še:
8. dan: (Helsinki in finska moda)
9. dan: Lahti in stotera jezera
12. dan: (Razgled vseh razgledov)