Potovanje z avtom: Stotera jezera

Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24 Foto: Žurnal24
Deveti dan potovanja po Skandinaviji naju je čakala celodnevna vožnja do Božičkove dežele. Na poti sva obiskala tudi znani finski smučarsko-skakalni center Lahti.
Oglej si celoten članek

9.dan (Helsinki–Rovaniemi)
Od kampa v Helsinkih, ki je bil dve noči najin dom, sva se morala posloviti že zgodaj zjutraj, saj naju je čakala dolga pot na sever Finske. Najina naslednja destinacija je bilo finsko obmorsko mestece Kemi na skrajnem severu finskega zaliva.

Iz Helsinkov na sever vodi le zelo kratek odsek avtoceste, večina je navadnih cest, skoraj povsod pa je omejitev 100 km/h.

Odločila sva se, da se proti severu odpeljeva po najbližji poti, ki vodi skozi notranjost. Tudi sicer cesta, ki pelje ob morju, ne ponuja pogledov na obmorske vasice in naravne znamenitosti. Ob cesti so naju vso pot spremljali neskončni gozdovi in stotera finska jezera. Prva vmesna postaja je bilo športno-zimsko smučarsko-skakalno središče Lahti, ki je leta 2001 gostil svetovno prvenstvo nordijcev (Koordinate N: 60/59/28, E:25/38/58).

Na Finskem boste uživali predvsem ljubitelji kolesarjenja in ribolova, saj so jezera in reke prav na vsakem koraku.

Vleklo naju je na veliko skakalnico, saj sva oba ljubitelja smučarskih skokov. Vstopnina za odrasle je bila pet evrov, vendar nisva oklevala. Z vlečnico in dvigalom sva bila v nekaj minutah nad mestom, ki leži ob jezeru. S skakalnega stolpa sva naredila nekaj fotografij, opazila pa sva tudi, da nisva edina Slovenca, ki sva bila tu. V prostorih, kjer se pred skokom pripravljajo smučarji skakalci, sva namreč opazila tudi pozdrave iz Slovenije.

Glede kampiranja se velja vnaprej pozanimati že doma. Kamp Rastila v Helsinkih je med drugim imel tudi brezplačno uporabo brezžičnega interneta in prhe s toplo vodo, v bližini pa postajo podzemne železnice, od katere vas od centra mesta loči le 18 minut vožnje z vlakom.

Čas naju je začel priganjati, saj je bilo do cilja še veliko kilometrov, nad nama pa so se začeli nabirati vedno bolj črni oblaki. S tem se nisva obremenjevala, saj je bil dež napovedan. Sredi dneva sva imela občutek, kot da se bo ravnokar stemnilo. Okoli šestih sva prispela v mesto Oulu, ki je z dobrimi sto tisoč prebivalci največje mesto v tem delu Finske. Zaradi slabega vremena in močnega vetra sva se odločila, da si ga ne ogledava in si raje poiščeva prenočišče. Na Finskem je zunaj kampov dovoljeno prenočevati le v avtodomu, in še to le en dan na istem počivališču, zato sva se lotila iskanja kampa. V navigacijo sva vnesla koordinate kampa, ki sva ga imela zapisanega v priročniku, v katerem so zbrani številni kampi po vsej Evropi. Po nekaj deset kilometrih vožnje v neznano naju je navigacija vodila do neke kmetije, ki pa ni bila kamp. Že pošteno lačna in utrujena sva se odločila, da bova raje zaupala kažipotom ob cesti. Že kmalu sva zagledala napis za kamp (Divja Laponska). Že ime kampa bi nama moralo dati slutiti, da gre za nekaj divjega, to pa sva dokončno spoznala, ko sva se po desetih kilometrih makadamske ceste, polne lukenj in blata, prebila do vhoda v kamp, ki so nama ga pred nosom zaprli.

Pri vožnji si lahko pomagate z navigacijo, le pred odhodom si naložite najnovejše karte. Navigacija ni vedno v pomoč, zato imejte s seboj tudi zemljevide, najbolje v obliki knjige (sama sva imela knjigo Europe Michelin Route) in knjigo v slovenskem jeziku, v kateri so bili zbrani vsi kampi po Evropi.

Jezna sva se odločila, da se zapeljeva kar do Rovaniemija, kjer sva naslednji dan obiskala Božička. Okoli desete ure zvečer sva bila na cilju. Na najino srečo je kamp odprt 24 ur na dan, za povrh vsega pa so bili še vremenski obeti za naslednje dni boljši od prvih napovedi. Kljub vsemu ni bilo prepozno za obrok goveje juhe, šotor pa sva imela tako ali tako postavljen v le eni minuti. Le obleči se je bilo treba topleje za v posteljo, saj je temperatura iz poletnih Helsinkov (28 stopinj Celzija) padla na svežih 14 stopinj Celzija. Nadaljevanje sledi v ponedeljek.

 

Preberite še:

1.in 2. dan (Kamnik–Hamburg)

3. dan (Köbenhavn)

4. dan (Köbenhavn–Stockholm)

5. dan (Stockholm)

6. dan (Stockholm–Finska)

7. dan: (Helsinki)

8. dan: (Helsinki in finska moda)

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.