Poleg tradicionalnih avtomobilskih znamk namreč vse bolj prihajajo tudi novi igralci na trgu, ki postavljajo nova pravila in standarde tudi, ko gre za vzdrževanje vozil.
Čeprav malce bolj obotavljivo, kot pred nekaj leti se avtomobilska industrija še vedno se vse bolj usmerja k elektromobilnosti. Uveljavljajo se tudi digitalne platforme, ki korenito spreminjajo tudi delovanje servisov, saj je v svetu vzdrževanja avtomobilov vse težje ohraniti neodvisnost od pooblaščenih mrež. Vprašanj je zato na vseh področjih avtomobilske tehnike več kot pa odgovorov nanje.
Udeležili smo se 17. tehnološke konference, ki jo je Skupina GMT, eno največjih slovenskih podjetij na področju zagotavljanja nadomestnih delov, komponent in maziv svetovnih proizvajalcev, organizirala v Portorožu. Da je zanimanje za takšne dogodke zelo veliko, potreba po ustreznih informacijah pa še toliko bolj pereča, je pokazal tudi obisk, saj se je letošnje tehnološke konference udeležilo okoli 500 slušateljev.
Razmere se hitro spreminjajo
Kakšni so izzivi, s katerimi se bodo morali soočati avtomehaniki in avtoserviserji, pa tudi profesorji strokovnih šol in študenti, nam je v uvodnem pogovoru predstavil član uprave podjetja GMT Tomaž Stražišar. Pravi, da je zadnje čase vse težje postaviti pogled na dogodke v avtomobilskem svetu glede na to, kako hitro se razmere spreminjajo.
Opaža, da je svet v zadnjem času postavljen pred velike izzive, o katerih pred nekaj časa sploh še nismo razmišljali, kar se odraža tudi v avtomobilski industriji v Evropi, ki je zaradi odvisnosti od avtomobilske panoge še posebej ranljiva. Po nekaterih podatkih naj bi v avtomobilski in podpornih industrijah delalo okrog 15 milijonov ljudi, kar pomeni šest odstotkov delovno aktivnega prebivalstva Evropske unije.
Zadnja leta se stalno dotikamo tem, kot so ukinitev prodaje vozil z motorji z notranjim zgorevanjem do leta 2035, uveljavljanje električnih vozil, avtonomnih vozil, digitalizacije itd. EU odredba se je začela rahljati in bo še vedno v omejenem obsegu dovoljevala prodajo termičnih vozil, poleg tega pa se bodo uveljavile dodatne omejitve, ki bodo posredno vplivale na izpuste ogljikovega dioksida. Preostalih 10 odstotkov ogljikovega dioksida bodo morali proizvajalci nadoknaditi z zelenimi jekli, bio in sintetičnimi gorivi ter drugimi prilagoditvami.
Kljub temu, da bo po letu 2030 še možno prodajati vozila s termičnimi motorji, to prinaša nekaterim še večje obveznosti. Pravila za flotna vozila se bodo še zaostrila. To v Evropi pomeni okrog 60 odstotkov vozil, ki bodo prej ali slej prišla v poprodajo in prej ali slej bo na trgu prisotnih veliko okolju prijaznih rabljenih vozil, ki ne bodo več v garanciji.
Manj denarja za vzdrževanje in zaupanje mehanikom
Trenutno se sicer kaže, da potrošniki porabijo manj denarja za vzdrževanje avtomobilom. Z rednim vzdrževanjem odlašajo in vse bolj posegajo po neoriginalnih nadomestnih delih, kar je tudi posledica staranja voznega parka in padanja kupne moči. V Evropski uniji kar polovica potrošnikov pri vzdrževanje avta posega po neoriginalnih nadomestnih delih in neodvisnih servisih Izjema so električna vozila, saj njihovi lastniki še vedno bolj posegajo po pooblaščenih mrežah.
Opažajo tudi, da pada delež prodaje nadomestnih delov končnim kupcem. Lastniki vozil namreč vse bolj zaupajo avtomehanikom, da bodo avtomobile vzdrževali po pravilih. Posledično raste prodaja rezervnih delov mehanikom, ki pogosto posegajo tudi po spletnih portalih in drugih sodobnih poteh do nakupa. V neodvisnih delavnicah se vse bolj vzdržuje tudi napredne sisteme za pomoč voznikom,, čeprav so tu pooblaščeni servisi še vedno v prednosti.
V skladu s tem je bil pripravljen tudi program letošnje tehnološke konference, ki je sledila trendom in dogajanjem na področju vzdrževanja vozil. Ena od perečih tem je bila, da proizvajalci vse bolj omejujejo dostop do podatkov za diagnozo okvar, kar poprodajni ponudniki nadomeščajo z neodvisnimi orodji za dostop do podatkovnih baz in ECU vmesnikov. V zvezi s tem se postavlja tudi vprašanje, kdaj na avtomobil, ki je bil servisiran v neodvisni delavnici, še velja jamstvo proizvajalca in kdaj ne. Za prvi dve leti po nakupu to zaradi evropskih regulacij sicer ni sporno, v primeru podaljšanih jamstev pa je zadeva lahko sporna.
Še vedno je eno od najbolj perečih vprašanj servisiranje električnih vozil, ki jih bo vse več tudi na trgu rabljenih vozil in ne bodo več imela tovarniških garancij. Servisiranje električnih vozil je še vedno eno od področij, na katerem me precej negotovosti in prihaja tudi do napak, ki so lahko za serviserje tudi smrtne. Zato je pri servisiranju potreben previden pristop, potrebna pa je tudi uporaba ustreznih orodij in maziv ter drugih tekočin, ki vse bolj na trgu nastopajo tudi v poprodaji.
Kljub temu pa še vedno pomemben, oziroma kar večinski delež predstavlja vzdrževanje vozil z motorji z notranjim zgorevanjem. Na konferenci sta bila izpostavljena predvsem primera napak pri vgradnji vztrajnikov, sklopk in ležajev, ki zahtevajo natančen pristop, in težav z zobatimi jermeni v olju, ki še vedno niso povsem rešene.
Med izpostavljenimi tematikami velja omeniti še pomen kalibracije sistemov ADAS, ki so ga ponazorili na primeru nastavitve kamere po zamenjavi vetrobranskega stekla, zanimivo pa je tudi vprašanje sprememb na zavorah, ki jih zahtevajo okoljski predpisi Euro 7.
Marsikaj je dostopno, a ni zastonj
Na konferenci smo se pogovarjali tudi z udeleženci, med njimi tudi z Igorjem Rupnikom, avtomehanikom iz Brezovice, ki je obiskal vse tehnološke konference, razen prvih treh. Pravi, da so podatki sicer podani malce z marketinškega vidika, vendar na konferencah vedno izve kaj novega in zanimivega za njegov posel. Med spremembami, ki so vplivale na njegovo delo, izpostavlja predvsem digitalizacijo, ki se razvija najhitreje, spreminja se tudi mehanski vidik avtomobilov. Opaža, da se skrajšuje tudi življenjska doba avtomobilov, ki se jih tudi vse težje popravi. Kar se tiče podatkov za diagnostiko in vzdrževanje, pravi, da je marsikaj dostopno, vendar pa je to treba plačati. Cene niso nizke in žal se na koncu prevalijo na njegove stranke.
Na več kot desetih tehnoloških konferencah je bil tudi učitelj praktičnega pouka na SIC Ljubljana Miha Škoda, ki komentira, da se spremembe na področju vzdrževanja vozil v zadnjih letih zelo stopnjujejo. Zato je zelo pomembno, da se mehaniki seznanijo z novostmi, spremembami in težavami, ki iz tega izhajajo.
Na konferenci med drugim predstavljajo tehnologije, ki bodo šele prišle tudi v neodvisno avtomehanično dejavnost. Ta je lahko že aktualna na OEM področju, kar pomeni, da bo po določenem času, ko bodo vozila izstopila iz garancijskega obdobja, aktualna tudi v neodvisnih delavnicah. Dober namen je, da seznaniš ljudi, kaj naj pričakujejo.
Kako to vpliva njihov na šolski proces? Škoda pravi, da spremembe gotovo vplivajo nanj in šolski program bi se moral že zdavnaj prilagoditi temu. Učitelji samoiniciativno pri praktičnem pouku sledijo trenutnemu razvoju. Če namreč ne slediš razvoju tehnike, ne moreš popraviti vozila. Do konca tedna bodo dijakom že predstavili novosti, ki so jih predstavili na konferenci.
Kako dovzetni pa so dijaki za takšne informacije? Škoda pravi, da so dijaki višjih letnikov gotovo bolj dovzetni od dijakov nižjih letnikov, kar je normalno. Prvi letniki sprejemajo osnovne informacije o tem, s čim se sploh ukvarja avtomobilska industrija, iz česa je zgrajen avto, v drugem in tretjem letniku pa to znanje nadgradijo. V četrtem in petem letniku pa že marsikaj znajo. Marsikdo tudi sam že popravlja avtomobile in ima doma mehanično delavnico. Marsikateri njihov dijak je tudi bil prisoten na tehnološki konferenci, res pa je, da bolj, ko jim to predstavljaš znotraj učnega procesa, bolje dojemajo tematiko.