Glede na številke z najhujšimi posledicami se je prometna varnost na naših cestah v vsega treh tednih drastično poslabšala. Predvsem prvi teden julija je statistično eden najbolj tragičnih tednov zadnjih nekaj letih. Po podatkih policije je med 30. junijem in 6. julijem v prometu umrlo kar sedem ljudi, letos tako že 41. 

Še do sredine letošnjega junija so bile številke spodbudne, saj je bilo število smrtnih žrtev v enakem obdobju na ravni lanskega leta (24 mrtvih letos, 23 lani). Letos smo imeli tudi že več tednov, ko ni bilo niti ene smrtne žrtve na cesti. Od sredine junija pa je šlo vse samo še navzdol, sledil je najprej teden s kar petimi žrtvami, nato s tremi. Med slednjimi je še posebej odmevala tragedija, ko je za posledicami nesreče umrl mladoletnik, ki je bil sopotnik na mopedu, s katerim je upravljal mlajši mladostnik.

Obdobje zadnjega tedna s sedmimi mrtvimi pa je sploh eno bolj tragičnih v zadnjem času. Kot so za Žurnal24 pojasnili na AVP, so v preteklem tednu umrli trije vozniki osebnih vozil, dva voznika motornih koles, voznik mopeda in kolesar. Večina je bila torej voznikov enoslednih vozil.

"Vsaka smrt na cesti je preveč, vsaka družina, ki izgubi svojca, je nepopravljivo zaznamovana. Vsem svojcem in bližnjim žrtev izrekamo iskreno sožalje."

Agencija za varnost prometa

Vzroki za nesreče so bili glede na ugotovitve policije štirikrat nepravilna stran oziroma smer vožnje, dvakrat neprilagojena hitrost in enkrat nepravilni premik z vozilom.

Trije nepripeti, dva brez čelade

Vsaj nekatere smrti pa bi zelo verjetno ponesrečenci preprečili že s tem, da bi upoštevali osnovna pravila samozaščite. Vozniki avtomobilov namreč v nobeni od treh nesreč niso vozili pripeti z varnostnim pasom. Umrli kolesar ter voznik mopeda pa nista uporabljala čelade. 

Omenjene tragične nesreče so se dogajale v različnih delih države, razen ene vse izven avtoceste, kjer je bil zaradi turističnih tokov zelo gost promet.   

"Čeprav se dolgoročne statistike prometne varnosti pri nas izboljšujejo - Slovenija je lani med vodilnimi državami na področju prometne varnosti v Evropi na 9. mestu, poletni meseci žal vedno znova prinašajo porast smrtnih žrtev – letos junija 14, lani 9. Tu ni enostavnega vzorca, saj na prometno varnost vpliva veliko dejavnikov: več prometa, višje temperature, daljši dnevi in več različnih udeležencev na cestah," pravijo na AVP.

"Največ za varnost v prometu lahko stori vsak od nas – s svojo odločitvijo, ravnanjem in odgovornostjo."

AVP

Ne podcenjujte vpliva vročine na svoje reakcije

Tako policija kot Agencija za varnost prometa pozivata vse udeležence v prometu k strpni vožnji po predpisih, vedno pripeti oziroma s čelado in brez vpliva alkohola ali drog. Zelo pomembna dejavnika pri varni vožnji sta upoštevanje varnostne razdalje in predpisane hitrosti. Policija pri tem izpostavlja, da je najmanj sedem smrtnih žrtev letos posledica pijanih voznikov.  

"Skupne ugotovitve in vzroki navedenih prometnih nesreč so neprilagojena hitrost, nepravilna stran oziroma smer vožnje, vožnja pod vplivom alkohola in neuporaba varnostnega pasu. Pogosto lahko nepravilno stran oziroma smer vožnje povezujemo tudi z uporabo mobilnega telefona med vožnjo," pravijo na policiji.

"V prometnih nesrečah, kjer so nastale hude telesne poškodbe, je samoudeleženih veliko voznikov motornih koles, mopedov in kolesarjev. V teh primerih so udeleženci v prometu običajno prehitri, neprevidni ali ne obvladujejo prevoznega sredstva, ki ga upravljajo."

Foto: MatijaJanežič vročina avto

Ne gre zanemariti niti vpliva, ki ga imajo lahko visoke temperature na obnašanje udeležencev v prometu. Vročina negativno vpliva na prometno varnost. Po eni od zadnjih študij se možnost nesreč v takšnih razmerah lahko poveča celo do 20 odstotkov, predvsem kot posledica utrujenosti, slabše koncentracije in razdražljivosti voznikov.

Podatki AVP za zadnja leta kažejo, da je začetek poletne turistične sezone konec junija in nato julija tudi sicer čas, ko se na cestah zgodi več hudih prometnih nesreč. Vendar tako hudo, kot je bilo letos v tako kratkem razdobju, že dolgo ni bilo.

dezurni@styria-media.si