PLUS, MINUS

Plusi: Motor, prostornost, cena, oprema, nivo hrupa v potniški kabini. Minusi: Ceneni dodatki (ključ), položaj stikala za potovalni računalnik, cenena plastika v notranjosti, tempomat ni na voljo serijsko.

Hyundai sonata je originalno vozilo, všečnega zunanjega videza. Skoraj petmetrska limuzina je sicer že malo v letih, še vedno pa je elegantna in ostaja primer klasičnega oblikovalskega pristopa. Na njen ni pretiravanj, izstopa pa sprednji del vozila z veliko kromirano masko hladilnika in atraktivnimi, velikimi žarometi. Kromirani detajli, kot so kljuke na vratih in všečna aluminijasta platišča, dajo zaključni pečat všečni zunanjosti.

Podobna zgodba se nadaljuje v umirjeni notranjosti. Vse je pregledno, brez kričečih podrobnosti, vse skupaj pa vklopljeno v dobro celoto. Voznik, ne glede na težo ali višino, nima težav z iskanjem ugodnega položaja za volanom. Instrumentalna plošča je zelo pregledna, dominantno mesto pa zavzema velik merilec hitrosti. Levo od njega je nameščen manjši merilnik vrtljajev, desno pa kazalec temperature hladilne tekočine in merilnik nivoja goriva. Vse pa ni popolno, vsaj kar zadeva kakovost izdelave, od cenene plastike do cenenih elementov, kot je ključ za zagon avtomobila, ki spominja na primerke iz daljne preteklosti. Tipično za vozila z Vzhoda so zgrešene ergonomske rešitve, kot je v primeru sonate stikalo za potovalni računalnik levo od instrumentalne plošče. Vse ostalo si zasluži pohvale, tudi dobro profilirani in udobni sedeži ter prostorna notranjost, kjer se bo prav vseh pet potnikov počutilo udobno, če že ne razkošno. Prostorni notranjosti sledi prostoren prtljažnik, v katerega lahko z lahkoto vseh pet potnikov pospravi tudi večje kovčke ali potovalne torbe.

Sonata se lahko pohvali z več kroma od predhodnice. © Miha Pečoler

Testni model je poganjal dizelski motor z delovno prostornino 1991 ccm, ki je nekoliko močnejši od tistega v predhodnici in zdaj premore 110 kilovatov (150 KM) najvišje moči, ki jo ustvari pri 3800 vrtljajih v minuti. Ob zasuku ključa se motor oglasi tiho in uglajeno. Ob pritisku pedalke za plin pa kazalec vrtljajev poskoči, a zahvaljujoč dobri zvočni izolaciji nivo hrupa potnikov ne bo vznemirjal preveč. Motor je bil usklajen s šeststopenjskim ročnim menjalnikom, ki avtomobilu zagotavlja dobro prilagodljivost, kljub živahnosti pa ohranja zmerno porabo, ki je na testu ob kombinirani vožnji komaj dosegla sedem litrov na 100 prevoženih kilometrov. Poleg tega posoda za gorivo vase pogoltne 70 litrov goriva, zato je ustavljanje na bencinskih črpalkah redko. Dodajmo še to, da tono in pol težko vozilo do 100 km/h pospeši v 11,1 sekunde, pa tudi meja 200 km/h zanj ne predstavlja težav. Še en sonatin adut za evropski trg je vzmetenje, ki je že tradicionalno dobro, pa čeprav je nekoliko čvrstejše, ko smo bili vajeni. Udobje ob križarjenju po avtocesti ne trpi, dobremu vtisu pa lahko dodamo še bogato varnostno opremo, od sistemov ABS, EBD in ESP ter šestih zračnih blazin. Avtomobil je sicer na EuroNCAP prejel štiri zvezdice za varnost.

Projekt, poimenovan sonata, je dober poslovni prijem, saj za ceno 24.890 evrov kupcu ponuja zares veliko. Skoraj toliko kot veliko dražja konkurenca. Testna sonata je ponujala vse zgoraj naštete varnostne sisteme, ogrevane sedeže, imitacijo lesa, soliden CD-predvajalnik in predvajalnik mp3 datotek ter priključek za iPod. Je pa po drugi strani nerazumljivo, da potovalna limuzina nima serijsko vgrajenega tempomata.

Sonata ni alternativa japonski ali evropski konkurenci. Nasprotno, je povsem enakovreden konkurent, ki mu vrednost zbija le ime. Zaključimo lahko, da gre za racionalen nakup, sonata pa bi v današnjih časih finančne krize lahko zaradi veliko ugodnejše cene od konkurentov postala eden od vodilnih pripadnikov svojega razreda.