Se spomnite športnika, s katerim je Renault sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja navduševal cestne dirkače?
V devetdesetih letih so Evropejci predvsem po zaslugi mazde MX-5 spet odkrili veselje do vožnje s prepihom v laseh, ki so ga na veliko izkoristili tudi drugi avtomobilski proizvajalci. Francoski Renault pa ni ostal zgolj pri roadsterju za ležerno uživanje med vožnjo z odprto kabino, ampak se je odločil za veliko bolj radikalen korak.
Radikalni športnik
Njegov športni oddelek Renault Sport je namreč leta 1995 predstavil spiderja, ki avtomobilski svet presenetil z radikalnim športnim nastopom. Spider je bil v osnovi cestni dirkalnik, torej avtomobil, pri katerem so šteli predvsem športno podvozje, motor in okvir iz (pretežno aluminijastih) cevi, vse skupaj pa je bilo obdano le z najnujnejšimi karoserijskimi oplatami iz plastike. Imel ni niti vetrobranskega stekla, ampak je bil pred voznikom le usmerjevalnik zraka, prav tako pa ni nihče niti pomislil na bočne šipe in streho.
Ker je bila konstrukcija bolj ali manj aluminijasta, karoserija z dolžino vsega 3,80 in višino 1,25 metra pa iz umetnih snovi, je spider prazen tehtal le 930 kilogramov, s čimer je bil denimo kar za štiristo kilogramov lažji od nemškega sodobnika, audija TT.
Majhen motor za veliko veselja
Dvolitrski štirivaljnik z zmerno močjo 108 kilovatov in navorom 147 njutonmetrov je zato lahko poskrbel za precej navdušujoče karakteristike. Spider je z njim do 100 kilometrov na uro pospešil v 6,9 sekunde, pospeševanje pa se je ustavilo pri 215 kilometrih na uro. Na prvi pogled se morda ne zdi tako hitro, vendar moramo upoštevati, da je voznik na prepihu sedel precej nezaščiten in je bil občutek hitrosti bolj silovit kot v marsikaterem bolj čistokrvnem superšportniku.
Poleg tega je spider navdušil tudi z lego na cesti, za katero je poskrbelo izjemno trdo športno podvozje, voznik pa je imel tudi dober občutek za volan, saj ta denimo ni imel serva. Ker so manjkali tudi drugo električni pripomočki, voznik pa je sedel zelo nizko, je imel občutek, kot da sedi v gokartu.
Z dirkališč na ceste
To niti ni bilo nenavadno, saj si pri Renault Sportu, čeprav je na koncu dobil prometno dovoljenje, spiderja niso zamislili kot cestni avtomobil ampak bolj kot dirkalnik. Z njim so nastopali na preddirkah formule 1, prav tako pa so zanj organizirali tudi pokalno tekmovanje. A na dirkah je zbral tudi veliko navdušencev, ki so Renault na koncu pripravili do tega, da je spiderja postavil tudi na ceste.
A v štirih letih so izdelali le 1.500 spidewrjev, kar pomeni, da jih je danes v garažah navdušenih lastnikov bolj malo, ko pa se ti odločijo za prodajo, dosegajo temu primerno visoke cene.
Vsekakor še ena sladka češnja na torti Renault Sport oddelka.Ni dvoma,da ni iskan med tovrstnimi zbiratelji,še posebej s svojo futuristično …