PLUSI, MINUSI |
|
Plusi: Brezčasen izgled, prostorna in udobna notranjost, položaj za volanom, udobno, a hkrati športno podvozje, zmogljiv pogon, poraba, doseg, tiho delovanje motorja. Minusi: Menjalnik s petimi prestavami, nima parkirnih pomagal, navigacija le pri najdražjem paketu opreme, nima stikal avdia na volanu, občutljiva sklopka. |
O tem je po novem brezpredmetno govoriti. Tu je nov dizelski agregat, ki iz dveh litrov prostornine izvleče 110 kW ali 150 KM. Povsem dovolj za večino uporabnikov, je pa tu na mestu pripomba, da motor v praksi deluje celo močneje kot na papirju. Motor spremlja značilna bokserska zvočna kulisa, kar mu štejemo v plus, hvalimo pa tudi njegov miren tek v mirovanju in tiho delovanje v vseh režimih. Poraba je prav tako svetla legacyjeva točka, saj se ob zmernem priganjanju giblje pod sedmimi litri, ob težji voznikovi nogi pa se poviša zgolj za pol litra, kar je še vedno odličen rezultat. Ob 64 litrski posodi za gorivo to pomeni tudi zgledno avtonomijo, ki lahko preseže tudi 1100 kilometrov.
O legi in udobju na cesti vse dobro
Pogon je, kot je to že v navadi, stalni štirikolesni, kjer je ob pomoči sredinske zapore
diferenciala pogon zaklenjen v razmerju 50:50 na obe kolesni osi. To pomeni veliko stabilnost pri
vožnji v dežju in snegu. Se pa legacy kljub dejstu, da zdaj ne premore več reduktorja, izkaže kot
pravi hribolazec. Ponavadi pa ga pri tem početju prej kot pogon ustavi nižja nasajenost na kolesa.
Pohvale si zasluži tudi glede vodljivosti in zanesljive lege na cesti.
Še beseda ali dve o obliki. Legacy v karavanski izvedbi je zelo elegantno in športno oblikovan, obliko pa zaznamuje tudi velika mera brezčasnosti, kar je dobro, saj tudi po sedmih letih avto ne deluje star. Da se v nosu vrti bokser dizel, razkriva v tem desetletju precej netipična odprtina na motornem pokrovu, stekla so še vedno brez okvirjev, serijski pa sta dve športni izpušni cevi na zadku.
Za vrati se odpre velik notranji prostor, ki preseneča predvsem pri višinskih centimetrih. Sedeži so precej športno profilirani, oblazinjenost je zgolj zadovoljiva. Enako, a z določeno zadržanostjo lahko trdimo tudi za armaturno ploščo in merilnike, čeprav proizvajalec z zvezdami v znački nikoli ni hodil po ustaljeni poti nemške premium konkurence. Zadnje zapisano pa ne pomeni, da je armaturna plošča zastarela, z ergonomskega stališča prav tako nimamo večjih pripomb.
Odlagalnih prostorov je dovolj, zaradi odstotnosti reduktorja je en več med prednjima sedežema. Tudi na zadnji klopi je prostora dovolj, pogrešamo le zračnike klimatske naprave in ločeno uravnavanje temperature zadnjega dela. Prtljažnik je po prostornini nekje v sivem razrednem povprečju, z 1649 litri po podrti zadnji klopi pa sili v ospredje. Glede slednjega predvsem pri športnih premium limuzinah nima konkurence. Hvalimo nizek nakladalni rob in ravno prtljažno dno. Manj pa zapiranje prtljažnika.
Pri opremi je legacy s prenovo pridobil veliko malenkosti, ki pa so zelo pomembne pri celostnem vtisu, ki ga za sabo pusti avto . Stikala tempomata so prestavili na volanski obroč. Del serijske opreme so postala biksenonska svetila in CD-izmenjevalnik, ki zdaj bere tudi datoteke MP3, klimatska naprava je dvoobmočna, oboje pa je svoj prostor našlo na sredinski konzoli, ki je po novem odeta v elegantnejšo črno barvo. Pogrešali smo samo danes zelo priljubljeno navigacijo in parkirna pomagala, za katera menimo, da pri tem rangu vozila in ceni ne bi smela manjkati.