Slovenec, ki dirka s sinovi dirkačev iz formule 1

Foto: Mark Kastelic Mark Kastelic Foto: Mark Kastelic Mark Kastelic Foto: Mark Kastelic Mark Kastelic Foto: Mark Kastelic Mark Kastelic Foto: Mark Kastelic Mark Kastelic Foto: Mark Kastelic Mark Kastelic
Mladi kartist iz Ivančne Gorice v ekipi slovitega dirkača Fernanda Alonsa: "Moj cilj je formula 1"
Oglej si celoten članek

Veliki up slovenskega motoršporta Mark Kastelic je pri komaj 13 letih letos stopil velik korak naprej v mednarodni karieri kartista. Prestopil je v višji tekmovalni razred v kartingu OKJ. Večino dirk bo odpeljal v Italiji, ki velja za "tisto pravo" dirkaško deželo. Ob strani mu stojijo strokovnjaki iz ekipe DPK, ki deluje pod okriljem dirkača formule 1 Fernanda Alonsa, zato se Mark v prihodnje odkrito spogleduje z dirkanjem v Španiji v enem od vstopnih razredov prvenstva formula. 

Kljub napornemu urniku med treningi, dirkami in šolo si je mladi obetavni dirkač z veseljem vzel čas za Žurnal24. Popeljal nas je v zakulisje napornega športa, v katerem dirka s sinovi dirkačev iz formule 1, za uspeh pa so pomembne malenkosti, tudi sošolci iz domače Ivančne Gorice.

Če ne prej, je širša slovenska javnost lani izvedela zate in tvoje dosedanje uspehe. Kaj se je v tvojem življenju spremenilo v letošnji sezoni glede na to, da voziš za drugo moštvo? 

Letos sem prestopil v višji tekmovalni razred OKJ, kjer je res vse drugače in na veliko višji ravni kot vse, kar sem poznal do sedaj. Zato smo se tudi odločili za menjavo ekipe, zdaj sem v ekipi, ki deluje pod pokroviteljstvom Fernanda Alonsa in ima veliko ljudi z bogatimi izkušnjami. Konkurenca v OKJ je res zelo ostra tako da je šlo letos vse še en ali celo dva koraka naprej. Vsega skupaj zame na dirki skrbi vsaj šest ljudi, od očeta do trenerja, mehanika, človeka, ki skrbi samo za motor pa vse do vodje celotne ekipe. 

Kakšne pa so bile spremembe zate osebno – se še vedno šolaš doma v Ivančni Gorici ali tudi to zdaj vse poteka na daljavo in si se začasno že preselil v Italijo?

Še vedno seveda živim doma v Ivančni Gorici, sem pa veliko časa v Italiji, če imam več dirk zapovrstjo tudi po kakšen mesec ne pridem domov. To je potem res skoraj tako, kot da sem se preselil v Italijo. Zato šola seveda poteka na daljavo, a tega sem že vajen od prej. In ja, kot sem omenil, vse je novo, tudi pri ekipe in ljudeh, ki me obkrožajo. 

Nam lahko opišeš, kako poteka tvoj tipičen dan - koliko časa je posvešena volanu, koliko ti ostane sploh prostega časa za kakšnega konjička?

Na dirki vstajam okoli osmih, po zajtrku se odpravim na stezo kjer potem cel dan potekajo treningi ali že vmesne dirke. Dejansko gremo na približno vsako uro in pol na stezo, tisto vmes pa bi lahko imenovali prosti čas, ki pa to seveda ni. V tem času analiziramo podatke s telemetrije, ki jih dobimo s prejšnjih treningov. To je zahtevno delo, saj moramo vsi dobro poznati najmanjše spremembe na dirkalniku. Šele ko se konča dirkaški dan, torej proti večeru, imam nekaj časa za šolo in to vsak dan, ne glede na to, koliko sem utrujen. K sreči imam odlične sošolce, ki mi pomagajo. Tako da dejanskega prostega časa skorajda nimam, 30 dirk ali več na sezono tega ne dovoljuje. Pravega klasičnega hobija nimam, zanj ni časa, rad seveda igram košarko s sošolci, ko pridem domov, tako se najbolje sprostim. A že po nekaj dneh doma se spet odpravim na dirko.

Foto: Mark Kastelic Mark Kastelic

Glede na to, da nimaš ravno običajnega življenja najstnika, ali kaj posebej pogrešaš?

Najbolj pogrešam domače, a sem se navadil na tak slog življenja. Ta zahteva veliko samodiscipline saj sem veliko odsoten, starši pa tudi ne morejo vedno z menoj na dirko. Ekipa mi seveda veliko pomaga, tudi družine tistih dirkačev, s katerimi se malce več družimo. A vendar moram na koncu vsega precej poskrbeti tudi sam zase. 

"Nimam svojega Nica Rosberga."

V preteklosti si bil del ekipe, v kateri so bili tudi sinovi številnih voznikov formule 1. Je letos tudi tako? Ali imajo ti fantje zaradi slavnih očetov kakšne protekcije? Oziroma če si ti "Lewis Hamilton", kdo je tvoj "Nico Rosberg?"

Letos sem v isti ekipi kot sin Emersona Fittipaldija, a smo v ekipi vsi enakopravni, ni pomemben priimek ampak kaj pokažeš na stezi. Res, da so ti sinovi bolj medijsko izpostavljeni, drugače pa dobivamo vsi enak material in vse ekipa obravnava glede na njihov pridobljeni status in rezultate. Ko pa smo na stezi, noben priimek ne pomaga, takrat se mora vsak znajti sam. Nimam svojega "Nica Rosberga", v nižji kategoriji sem bil veliko skupaj z japonskim dirkačem Nakamuro, a zdaj sva v različnih ekipah. Veliko sem se družil še z enim španskim dirkačem, a je ta zdaj izpustil nekaj dirk. Ko si namreč privoziš tak status v ekipi, kot ga imam jaz, to pomeni tudi veliko odgovornost in se moraš potruditi še malo bolj.  

Foto: Mark Kastelic Mark Kastelic

Kako bi laiku opisal svoj popolno odpeljani krog -  kaj vse se mora poklopiti v tistih sekundah in stotinkah? Za kakšne piste in razmere meniš, da si še posebej specialist?

V idealni krog se mora ujeti ogromno dejavnikov, da si lahko po njem res zadovoljen. To v praksi pomeni, da skozi cel krog ne loviš dirkalnika po stezi, da zaviraš ravno prav in v pravem trenutku ter potem dodajaš plin, ko je to potrebno. Idealni krog je najbolj pomemben na kvalifikacijah, moraš pa polovico kroga vnaprej razmišljati, kako se ga boš lotil. Ujeti moraš tudi pravi trenutek in biti na idealnem položaju na stezi, da še ujameš zavetrje dirkača pred seboj in da te ta ne ovira. Motor mora tudi delati pri pravi temperaturi, nekje od 47 do 52 stopinj Celzija, torej se moram stalno "igrati" tudi z uravnavanjem temperature motorja, to nastavljamo kar ročno s posebno zaveso na hladilniku. Torej velik del kroga odpeljem kar z eno roko.

"Na stopalko za zavoro pritisnem z nekje 50 kilogrami obtežitve. In ker to naredim na dirki 50-krat, potem lahko razumete tudi fizične obremenitve."

V povprečju imajo steze v Evropi od 17 do 20 ovinkov, torej je tukaj tudi veliko fizičnega dela, saj moramo dirkalniku pomagati tudi z nagibanjem telesa. Bolje mi ležijo tehnično zahtevne steze, na njih po navadi ni tako ostrih zaviranj po koncih dolgih ravnin. Za to moraš imeti zelo močno nogo in odličen občutek, na stopalko za zavoro pritisnem z nekje 50 kilogrami obtežitve, in če dodamo da to naredim na dirki 50-krat, potem lahko razumete tudi fizične obremenitve. In da, bolj mi ležijo dirke na suhi stezi,  dirkanje v dežju je povsem druga zgodba. 

Foto: Mark Kastelic Mark Kastelic

V formuli 1 velja, da je večina uspeha odvisna od dirkalnika. Kaj pa je v kartingu skrivnost odlično pripravljenega karta, kaj vse je mogoče fino nastavljati?

Tudi tukaj je nastavitev okvirja in motorja zelo pomembna. Lahko nastavljamo togost zadnje osi, trdoto sedeža, ker sem sorazmerno lahek, imam s seboj na kartu več kot 20 kilogramov dodatnih uteži in tudi te lahko premikamo po kartu da dosežemo optimalno razporeditev teže. Nastavljamo tudi naklon sprednjih koles, z njim določamo kako agresivno se bo na volan odzval sprednji del dirkalnika in kako napolnjene so gume. Na kvalifikacijah so malce trše, na dirki pa malo manj, ker bi jih v nasprotnem primeru prehitro obrabil. 

Kakšni so načrti za letošnjo sezono, s kakšnim rezultatom boš zadovoljen?

Letos me čaka naporna sezona, zadovoljen sem z uvrstitvijo med najboljših 15 v finalni dirki. A večina mojih tekmecev je dve do tri leta starejših, so večji, močnejši, težji. Zato je moj cilj letos tudi nabiranje izkušenj, na to pa se moram tudi psihično dobro pripraviti. 

Foto: Mark Kastelic Mark Kastelic

Si del dirkaškega programa, po katerem naj bi čez nekaj let izstopil iz kartinga in se usedel v formulo 4. Kakšen preskok bo to zate kot dirkača in ali te ob tem mika selitev iz italijanskega prvenstva, glede na španske korenine zdajšnje ekipe?

Formula 4 je eden od ciljev, ni dvoma, zelo verjetno špansko prvenstvo, saj je lastnik moje sedanje ekipe tudi udeležen v tem prvenstvu. A pot do tja bo še dolga, tako ali tako moraš najprej dva meseca delati v simulatorju. Zato ostaja moje dirkanje zaenkrat v kartingu v OKJ še vsaj dve leti, potem vsaj eno leto v razredu višje OK, potem pa sledi lahko dirkanje v enosedih dirkalnikih. Fernando Alonso ima tudi močno ekipo v španski formuli renault in tja bi se vsekakor rad uvrstil. Fernando namreč, če le more, pride pogosto pogledat, kako delujejo ekipe pod njegovim pokroviteljstvom in kako napredujemo "njegovi" dirkači.

"Fernando, če le more, pride pogosto pogledat, kako delujejo ekipe."

Kakšna je sploh v nekaj besedah razlika v kakovosti in konkurenčnosti med posameznimi državnimi kart ter F4 prvenstvi? Katere države imajo najmočnejše in zakaj?

Kartinga in F4 skoraj ne moremo primerjati, če si dober v kartingu, ni nujno, da boš dober v F4 in obratno. To sta dva povsem drugačna svetova, a me to še kako mika. Ena do opcij bi bila, da bi preko zime recimo dirkal v prvenstvu v Dubaju, tam je prvenstvo zelo "prijazno do dirkačev", kjer bi se dobro navozil, opravil veliko dirkaških kilometrov in potem pripel v Evropo še bolje pripravljen. A vse mora priti ob svojem času. 

V enem od intervjuju je tvoj oče govoril o velikanskih denarnih zneskih, ki so potrebni za vsako sezono. V kolikšni meri so zdaj to breme od tvoje družine že prevzeli sponzorji?

Finančno trenutno vse pokriva moja družina, pa so to že kar poštene številke. Dirkanje na tem nivoju v kartingu je zelo resna stvar. Formula 4 je potem že večji finančni skok, je pa res da je potem tam manj dirk in če na koncu seštejemo vse skupaj, ne pride tako zelo dražje kot karting. A z okoli 300.000 evrov na sezono je že potrebno računati.  

Foto: Mark Kastelic Mark Kastelic

Če bo šlo vse po tvojih načrtih, kje se vidiš pri starosti 20 let?

Moj cilj je seveda formula 1, a do tja se je tako težko prebiti, ker o tem odloča toliko dejavnikov. Vsi v kartingu si želimo priti tja, o tem ni dvoma. Vsekakor se vidim v dirkanju na najvišjem možnem nivoju. 

Verjetno imaš rad tudi serijske avtomobile. Kakšni so ti pri srcu in zakaj?

Med serijskimi avtomobili mi je najbolj všeč znamka Ferrari. Zaradi izgleda in zvoka, to so čudovite tehnične mojstrovine. Nekoč bi si rad privoščil enega. Če sem pošalim, je tudi tak avtomobil eden od dejavnikov naše motivacije.

Koliko mladih iz Slovenije vas dirka v Italiji v kart prvenstvih in ali se imate priliko kaj podružiti med seboj?

Vsega skupaj v WSK dirkamo štirje Slovenci, a so ostali v nižji kategoriji. Se pa na dirkah ne družimo veliko ker enostavno nimamo časa. Jaz moje priprave opravljam v naši ekipi, oni v svoji. Vsak ima tako svoje delo in svoj program in ko je eden prost, je drugi na stezi. 

Je pica res najljubša jed vas dirkačev?

Ne, niti približno. Med dirkaškim dnevom pica ne pride v poštev. Je pretežka, zato raje jemo testenine. Zvečer pa si jo lahko privoščimo, a v zmernih količinah. Imam rad pico in čeprav prehrana še ni tako pomemben dejavnik pri mojem dirkanju, se moramo že držati določenih programov in načel prehranjevanja. 

andrej.leban@zurnal24.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.