V nadaljevanju preberite:

• Italija s 1. 6. nadgrajuje sistem povračila cestnine za zastoje na avtocestah.
• Pod katerimi pogoji lahko za povračilo zaprosi uporabnik iz Slovenije.
• Naslednja velika prelomnica 1. 12. letos.

Italija je že pred nekaj leti v omejenih okvirih zagnala pionirski projekt povračila cestnine zaradi zastojev in zamud. V državi želijo slediti načelu, da mora cestnina odražati dejansko kakovost storitve in da mora biti odnos med upravljavcem omrežja in uporabnikom čim bolj transparenten.

Že doslej so do povračila lahko prišli tudi tujci. Pravna ali fizična oseba je ne glede na tip vozila in rezidentstvo upravičena do povračila, če je predhodno skupaj z registrsko oznako vozila prijavljena v namenski aplikaciji Muovy. Za zahtevek je obvezno tudi dokazilo o plačilu - račun s plačilnega avtomata, če voznik ne uporablja brezstičnega sistema Telepass. 

Po novem tudi na relaciji Trst (Gorica) - Benetke

Doslej je projekt deloval le na omrežju, ki je v neposrednem upravljanju družbe Autostrade per l'Italia (ASPI). Ta pokriva okoli 40 odstotkov od več kot 7.000 kilometrov dolgega italijanskega avtocestnega omrežja. Ostali odseki so v upravljanju različnih koncesionarjev. Konkretno del avtoceste med Trstom oziroma Gorico ter Benetkami, ki ga Slovenci najbolj pogosto uporabljamo, pokriva družba Autostrade Alto Adriatico (nekdanji Autovie Venete), ki doslej ni bila vključena v shemo. 

Po odloku italijanske vlade se bo s 1. junijem zgodila prva od načrtovanih sprememb, saj se morajo v sistem povračil vključiti tudi koncesionarji, torej celotno avtocestno omrežje. Na začetku bo to veljalo le za poti, opravljene znotraj enega omrežja. S 1. decembrom 2026 pa bo celoten sistem povračil deloval neodvisno od tega, kje bo uporabnik vstopil in izstopil iz omrežja, poroča Sicurauto.it. To pomeni, da bo do povračila upravičen tudi tisti, ki potuje prek Gorice v Milano ali v Firence in kjerkoli na poti naleti na razmere, ki mu bistveno podaljšajo čas potovanja. 

V preteklosti, še posebej ob podobnih primerih, kot so dolgi zastoji pri Postojni, so se tudi v Sloveniji že pojavili pozivi Darsu kot upravljavcu za povračilo cestnine.

Dosedanja Golobova vlada je šla lani na roko uporabnikom letnih vinjet, ki jim je podaljšala veljavnost za štiri mesece. Številnim zato letna vinjeta poteče prav v naslednjih dneh.

Kakšni so pogoji, da je nekdo upravičen do (delnega) povračila?

Povračilo velja za dogodke, na katere ima upravljavec (načeloma) vpliv. V osnovi gre za dva tipa opredeljenih zamud zaradi zastojev. Prve so tiste, ki so posledica najavljenih gradbišč (cantieri programmati), druge pa zaradi zapor prometa iz različnih drugih razlogov (traffico bloccato). 

Med slednje spada tudi čakanje zaradi nastanka in odpravljanja prometnih nesreč, ni pa vključen čas morebitnih nujnih nepredvidenih cestnih del, ki so posledica nesreč. Če torej nek zastoj nastane zaradi del, ki na kraju nesreče ali izrednega vremenskega dogodka trajajo več dni, uporabnik ni upravičen do povračila.

Zamude zaradi zastojev v prometnih konicah, zaradi vremenskih razmer, demonstracij ali česa podobnega ne sodijo v kategorijo upravičenosti do povračil. 

Danes so nam lahko Italijani za svetel zgled

Italijanske avtoceste so v zadnjih 20 letih postale veliko varnejše in temu primerno pretočnejše ne le zaradi obsežnih gradbenih projektov, temveč tudi zaradi precej strožjega nadzora in upoštevanja predpisane hitrosti, kar ima za posledico manj zastojev in prometnih nesreč.

Poleg ostalih načinov umirjanja prometa na kar 1.800 kilometrih deluje sistem sekcijskega merjenja Tutor. Na teh odsekih so po namestitvi zabeležili za 25-odstotno znižanje največjih hitrosti in za 15 odstotkov nižjo povprečno hitrost. Stopnja umrljivosti na odsekih s Tutorjem je padla kar za 56 odstotkov. Sistem Tutor upravlja italijanska policija, ki tudi avtomatsko prilagaja njegovo delovanje glede na spremenljivo signalizacijo zaradi vremenskih razmer in gostoto prometa.

Foto: Profimedia Italija, italijanska avtocesta

Kakšno višino povračila lahko pričakuje uporabnik?

Povračilo cestnine sega od 5 pa do 100 odstotkov. Višina se izračuna s koeficienti na podlagi vnaprej določene formule, pri kateri se upošteva več dejavnikov in okoliščin. 

• Predvideni čas potovanja med vstopno in izstopno točko in realnim časom, ki ga je potreboval uporabnik. Najmanjša priznana zamuda je 10 minut.
• Koliko kilometrov je trajala pot, uporabljajo se tri kategorije: do 30 km, med 30 in 50 km, nad 50 km. 

Načeloma velja pravilo, da je na daljših poteh prag za izplačilo večji. Na potovanju do 30 kilometrov bo tako nekdo lahko upravičen do zamude neodvisno od časa, koliko je stal. Za poti med 30 in 50 kilometrov se zamuda začne upoštevati šele po 10 dodatnih minutah. Pri potovanju nad 50 kilometrov pa mora biti časovno odstopanje najmanj 15 minut. 

Glede blokad prometa (prometna nesreča ...) bo veljalo načelo, da se pravica do povračila lahko uveljavi za najmanj uro zamude. Za 1 do 2 uri dodatnega časa bo uporabnik upravičen do 50 odstotkov povračila, za 2 do 3 ure do 75-odstotnega povračila, 100-odstotno opravičenost plačila pa bo veljala po treh urah zamude zaradi neposrednega odpravljanja posledic nesreče. 

Dosedanji pogoji, ki so veljali na omrežju ASPI, so bili sicer še precej podrobneje razdelani glede časa in kilometraže, očitno so z vključitvijo koncesionarjev skušali sistem spraviti na najmanjši skupni imenovalec.

Vsak upravljavec bo moral imeti na svoji spletni strani poseben razdelek za prijavo zahtevka, namensko telefonsko številko za pomoč uporabnikom in fizična mesta za oddajo zahtevkov. Uporaba aplikacija torej ne bo več pogoj.

Po oddaji zahtevka bo imel koncesionar 20 dni časa, da sporoči odobritev ali obrazloženo zavrnitev. Čeprav je italijanska država predvidela enotno aplikacijo za vse upravljavce, pa ta nekaj časa še ne bo pripravljena. Za odseke koncesionarjev nekaj časa velja še tudi prehodno obdobje glede mobilnih tipov zapor.

Foto: Profimedia Italija, italijanska avtocesta

V italijanski zvezi potrošnikov so zadovoljni z nadgradnjo sistema in ga vidijo kot korak v pravo smer, da bo uporabnik v primerih, ko ne po svoji krivdi čaka v zastoju, plačal primerno manj za okrnjeno storitev. V prihodnje pa pričakujejo tudi možnost zahtevkov za odškodnine v primerih, ko imajo uporabniki zaradi razmer na avtocestah povzročeno gmotno škodo in jih upravljalec pred vstopom na avtocesto ne bi primerno obvestil o predvideni zamudi.

Nekateri pa opozarjajo tudi na nevarnost samovoljnega dviganja cestnin pri koncesionarjih z namenom, da bi iz tega lahko krili novo obveznost. Državni zakon to sicer izrecno prepoveduje.

dezurni@styria-media.si