V nadaljevanju preberite:
- Visoke temperature lahko trajno poškodujejo asfalt.
- Kako slovenska znanost pomagajo pri razvoju bolj odpornih cest.
- Kaj naj storijo lastniki asfaltiranih dvorišč in dovozov zaradi vročine
Površina asfaltnega vozišča se lahko na neposrednem soncu segreje na 60 stopinj Celzija ali več, opozarjajo pri Zavodu za gradbeništvo Slovenije.
Lidija Ržek z Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG) pojasnjuje, da je asfalt temperaturno občutljiv material, zato visoke temperature vplivajo na njegove mehanske lastnosti. Na obstojnost vozišča poleg temperature pomembno vplivajo tudi sestava in lastnosti asfaltne zmesi, prometne obremenitve ter vse bolj izraziti vplivi podnebnih sprememb.
Kako je sestavljen asfalt in zakaj je dovzeten za vročino
Asfalt je sestavljen iz kamnitega agregata in bitumenskega veziva, ki deluje kot "lepilo" med zrni mineralnega materiala. Bitumen je viskoelastičen material, zato se njegove mehanske lastnosti spreminjajo s temperaturo. Pri visokih poletnih temperaturah postane mehkejši, zaradi česar se asfaltna plast pod težkimi prometnimi obremenitvami lažje deformira.
Čeprav so sodobne asfaltne zmesi zasnovane tako, da prenesejo širok razpon temperatur od zimskega mraza do poletne vročine, pa vse pogostejši in intenzivnejši vročinski valovi predstavljajo vedno večji izziv ter zahtevajo razvoj odpornejših asfaltnih materialov.
Najpogostejša posledica visokih temperatur so kolesnice oziroma vzdolžne deformacije v smeri vožnje, ki nastanejo zaradi ponavljajočih se obremenitev težkih tovornih vozil, pojasnjujejo pri ZAG.
Pri visokih temperaturah se bitumensko vezivo zmehča, zato je asfalt hitreje podvržen trajnim deformacijam.
Nastanek kolesnic še pospeši več dejavnikov, ki s samo vročino nimajo neposredne povezave: neustrezno dimenzionirana voziščna konstrukcija, neustrezno izbrana asfaltna zmes, staranje materialov ali preobremenjen promet.
Deformacije asfalta imajo lahko velik vpliv na varnost vožnje. Tako se ob močnem dežju v njih zadržuje voda, kar povečuje nevarnost akvaplaninga.
"Razvoj naprednih materialov, redno spremljanje stanja vozišč in pravočasno vzdrževanje so ključni dejavniki, ki bodo omogočili varnejše in trajnejše ceste tudi v prihodnosti."
Lidija Ržek, vodja Laboratorija za asfalte in bitumenske proizvode ZAG
Novi materiali za odpornejše ceste
Raziskave na področju gradnje cest so po pojasnilih Ržekove danes usmerjene v razvoj asfaltnih zmesi, ki bodo bolje prenašale visoke temperature in dodatne prometne obremenitve, hkrati pa imele čim manjši vpliv na okolje.
Med obetavnimi rešitvami so izboljšana bitumenska veziva, modificirana s polimeri ali drugimi dodatki,, kot tudi optimizirane sestave asfaltnih zmesi ter uporaba recikliranih materialov.
Na ZAG se lahko pohvalijo, da razvijajo in preizkušajo nove materiale z naprednimi laboratorijskimi metodami ter sodelujejo pri uvajanju inovacij v prakso. Po njihovem mnenju bodo namreč prav kakovostni materiali ključni za prihodnjo gradnjo cest, ki bo morala biti odporna na vse bolj zahtevne podnebne razmere.
Kako zaščititi asfaltirano dvorišče?
Na ZAG so odgovorili tudi na vprašanje, kaj lahko naredi posameznik, ki ima asfaltiran domač dovoz oziroma dvorišče. Ali lahko v vročini, ko temperature v senci presegajo 35 stopinj Celzija in več, na učinkovit način zaščiti deformacije asfalta?
"Težko. V tujini so poskusili z različnimi ukrepi, ki pa niso najbolj učinkoviti: občasno hlajenje z vodo, svetlejši oziroma reflektivni premazi, posipanje. Ti ukrepi lahko začasno zmanjšajo segrevanje površine, vendar imajo omejen učinek in jih je v praksi težko dolgoročno izvajati," na dilemo mnogih odgovarja Ržekova. Po njenih besedah je najbolj učinkovito senčenje z drevesi in izbira asfaltne zmesi z večjo temperaturno odpornostjo.