Programska oprema v avtomobilsko industrijo, ki je dolga leta temeljila na motorjih in menjalnikih, vnesla temeljne spremembe, a tudi vzroke za težave.

Nekoč je bila pri razvoju novega avtomobila pomembna predvsem mehanika, saj so inženirji poskušali izboljšati predvsem motorje, obese, zavore ali kakovost materialov in končne izdelave. Danes so avtomobili predvsem superračunalniki na kolesih, programska oprema, ki jih upravlja, pa je najbolj problematičen del vozil.

V povprečnem avtomobilu se danes nahaja več kot 100 elektronskih krmilnih enot ECU, i vsaka nadzoruje element vožnje, od motorja in menjalnika, preko asistenčnih sistemov do klime in sedežev. Vse to povezujejo milijoni vrstic softverskih kod. Podjetje, ki velja za pionirja tega trenda, je Tesla Motors, pri katerem je več kot polovica inovacij zbrana v digitalnem operativnem sistemu vozila.

Foto: Continental Continental proizvodnja

Vendar pa prav obsežna digitalizacija povzroča težave, ki jih doslej ni bilo. Programske napake lahko danes dobesedno ustavijo avtomobil, blokirajo vožnjo ali celo povzroči, da asistenčni sistemi med vožnjo "ponorijo". Servisna opravila zato ne vključujejo le zamenjave potrošnih delov, ampak tudi ažuriranje programske opreme, nekaj, kar smo najprej množičneje spoznali na osebnih računalnikih in pametnih telefonih.

Mehanika Roberta Eržena smo vprašali, kaj meni o razvoju avtomobilov, ki jih definira predvsem programska oprema. Pravi, da tudi neodvisne avtomehanične delavnice, če poskrbijo za sprotne nadgradnje licenčne diagnostične opreme, pri vzdrževanju avtomobilov nimajo posebnih težav. Za določene znamke morajo sicer dokupiti licence za dostop do podatkov. Tudi posebnih okvar zaradi obsežnega softvera pri svojem delu ne opaža. Je pa pri novejših avtomobilih znamke Mercedes-Benz opazil, da se na testerjih prikaže zelo malo parametrov, kar velja tudi denimo za znamko Volvo, čeprav z njimi direktnih izkušenj še nima. Pri ostalih znamkah načeloma ni težav, le določene licence je treba dokupiti pri nekaterih znamkah.

Tudi avtomobilski proizvajalci so pod pritiskom, saj razvoj programske opreme od njih zahteva povsem drugačna znanja kot doslej. Volkswagen je denimo vložil milijarde evrov v lastno podjetje za razvoj programske opreme Cariad, vendar mu kljub temu ni uspelo, saj so napake v softverskih kodah povzročile velike zamude pri lansiranju novih modelov. Tudi Ford in GM sta se morala za pomoč zateči k uveljavljenim podjetjem za informacijsko tehnologijo.

Foto: Continental Continental zaslon

Eden od večjih izzivov je medsebojna integracija različnih sklopov. Medtem, ko so do nedavnega različni sklopi imeli lastne čipe in programsko opremo, si podjetja danes prizadevajo za centralizacijo, koncentriranje vsega upravljanja v nekaj ali celo eni sami računalniški platformi.

Takšen pristop je sicer prinesel prilagodljivost i možnost nadgradenj na daljavo, vendar pa je tudi bolj kompleksen. Ko namreč odpove ena komponenta, lahko za seboj potegne tudi druge in avtomobila, stane 50 tisoč evrov ali več, ni mogoče niti odkleniti. Tudi kupci so pri tem razdeljeni. Nekateri se navdušujejo nad možnostmi digitalne tehnologije in personalizacijo, ki jo ta omogoča, drugi pa se ob njej počutijo negotove in se bojijo težav in skritega nadzora.

Ne glede na strahove so avtomobili postali računalniki na kolesih in v prihodnosti ne bodo več mogli shajati brez zmogljivih softverskih platform. Zato bo zmožnost proizvajalcev, da razvijejo in vzdržujejo zanesljivo programsko opremo, ključni faktor za njihovo preživetje.

dezurni@styria-media.si