Po našem članku o vzpostavitvi električnih polnilnicah v blokih nas je kontaktiral bralec, ki je postopek namestitve polnilnice v garaži večstanovanjskega objekta želel izpeljati sam. Njegova izkušnja kaže, da je mogoče polnilnico urediti, vendar je področje po njegovem mnenju še vedno precej nejasno.

"Najprej moram poudariti, da je zakonodaja na tem področju precej ohlapna. Druga stvar pa je, da si v določenih primerih prepuščen na milost in nemilost tistih, ki odločajo in določajo, kaj je potrebno zagotoviti za namestitev polnilnice," nam je zaupal.

Polnilnico je priklopil na števec stanovanja

V njegovem primeru polnilnica ni dobila novega odjemnega mesta, priklopljena je bila namreč na obstoječi števec stanovanja, izvedena pa je bila sprememba obstoječega odjema.

Prvi korak je bilo pridobivanje soglasja etažnih lastnikov. Po njegovih besedah je bilo treba pridobiti soglasje več kot 50 odstotkov etažnih lastnikov po njihovih solastniških deležih za poseg v objekt.

"Ta poseg predstavlja namestitev inštalacij od elektro omare, kjer se nahaja števec, do mesta, kjer je nameščena polnilnica," je pojasnil posebej za Žurnal24.

Nato je sledila izdelava projektne dokumentacije oziroma PZI in izbira izvajalca. Tudi pri tem lahko postopek po njegovih izkušnjah nekoliko poenostavi izbira izvajalca, ki lahko poleg izvedbe del zagotovi tudi pripravo PZI, o tem smo podrobneje pisali tukaj.

V njegovem primeru je nato sledila sama namestitev polnilnice.

Polnilnico je namestil pooblaščeni izvajalec

Bralec poudarja, da je bila izbrana polnilnica opremljena s potrdilom o skladnosti in je bila upravičena tudi do subvencije. Montažo je izvedel električar, ki je pooblaščen za izvajanje nizkonapetostnih električnih inštalacij in je hkrati pooblaščeni monter izbrane polnilnice.

Po končani montaži je sledil še pomemben korak – meritve električne inštalacije. "Certificirana oseba za izvedbo meritev nizkonapetostnih inštalacij je opravila meritve in izdala potrdilo, iz katerega je razvidno, da je inštalacija ustrezno in pravilno izvedena," opisuje svojo izkušnjo. O nameri vgradnje je obvestil tudi upravnika, ki mu je po koncu postopka dostavil PZI in potrdilo o izvedenih meritvah.

Z vidika električne napeljave je bil torej postopek zaključen. A prav tu se po njegovih besedah začne področje, ki je bistveno bolj zapleteno – požarna varnost.

Največja neznanka: požarna ogroženost

Po njegovih besedah bi bilo treba izvesti tudi presojo požarne ogroženosti. Prav pri tem pa se po njegovih izkušnjah pogosto pojavijo težave. "Ni jasno določeno, kakšni so smiselni in nesmiselni ukrepi," pravi. V preteklosti so skušali področje požarne varnosti urediti kolektivno za celotno garažo, vendar pri tem niso bili uspešni.

"Vedno smo naleteli na požarnega inšpektorja, ki je imel jasno odklonilen odnos do elektromobilnosti, zato smo na koncu obupali," je zapisal. Pri tem poudarja, da ne nasprotuje ukrepom, ki zagotavljajo varnost.

"Strinjam se, da je potrebno zagotoviti varnost in tudi poskrbeti zanjo. Ne razumem pa, da je potrebno zraven vozila namestiti gasilnik za gašenje električnih baterij v vrednosti nekaj tisoč evrov, ko se v primeru požara ne bi niti mogel približati vozilu, kaj šele gasiti baterijo, ki je pod vozilom v zaprtem ohišju," je prepričan bralec. Ta je dejal, da je v njihovi garaži že nameščenih več polnilnic, ki so v uporabi, a da si skupaj s preostalimi etažnimi lastniki prizadevajo za to, da bo vse po črki zakona, urediti je namreč treba še požarno presojo garaže.

Garaža ima avtomatski protipožarni sistem

V njegovem primeru je garaža sicer že opremljena z avtomatsko protipožarno centralo. Ta dogodke javlja v nadzorni sistem, ki deluje 24 ur na dan, hkrati pa lahko aktivira protipožarni sistem v garaži. Kljub temu ostaja vprašanje, ali je treba zaradi namestitve polnilnice izvesti še dodatne ukrepe.

"Po zakonodaji je garaža ustrezno opremljena, v praksi pa se ravno tukaj srečujemo s težavami, saj lahko požarni projektant določa, kakšni ukrepi so potrebni za izničitev oziroma omejitev povečane nevarnosti zaradi vgrajenih električnih polnilnic," je opozoril.

Prav to je po njegovem mnenju eno ključnih vprašanj, ki bi ga bilo treba sistemsko urediti. Lastnik električnega avtomobila, ki želi v skupni garaži namestiti polnilnico, namreč lahko izpolni vse zahteve glede soglasij, projektne dokumentacije in električne varnosti, nato pa se postopek ustavi pri presoji požarne ogroženosti.

Težava, ki jo bo treba rešiti, če bo električnih avtomobilov vse več

Na problem smo opozorili že v našem prejšnjem članku o polnilnicah v blokih. Tam smo ugotovili, da največja ovira pogosto niso kabli in sama tehnologija, ampak soglasja, birokracija in dogovarjanje med etažnimi lastniki. Strokovnjaki so opozorili tudi na stroške projektne dokumentacije in presoje požarne varnosti, ki lahko še pred začetkom gradbenih del predstavljajo precejšen finančni zalogaj.

Izkušnja našega bralca pa odpira še eno vprašanje: kaj se zgodi, ko je tehnična izvedba urejena, objekt ima že vzpostavljen protipožarni sistem, električna inštalacija je preverjena in ustrezno izvedena, vendar se pojavi zahteva po dodatnih ukrepih, katerih obseg ni vnaprej jasno določen?

Električnih avtomobilov bo na slovenskih cestah predvidoma vse več, s tem pa bo rasla tudi potreba po polnjenju v večstanovanjskih stavbah. Če želimo, da bodo lahko lastniki električnih vozil, ki živijo v blokih, svoje avtomobile polnili doma, bo zato treba poleg tehničnih rešitev poenostaviti tudi postopke in predvsem jasno določiti, kakšne zahteve glede požarne varnosti so pri namestitvi polnilnic v garažah dejansko potrebne, na to so nas opozorili tudi številni strokovnjaki, ki zagovarjajo t. i. skandinavski model.

Za zdaj pa se lahko zgodi, da je pot od želje po domačem polnjenju do dejansko nameščene polnilnice precej odvisna od konkretnega objekta, njegove infrastrukture in tudi od presoje posameznih strokovnjakov.

dezurni@styria-media.si