Prometno je ta del naše avtoceste "neobvladljiv"

Foto: Saša Despot
Foto: Saša Despot
Če nočete stati v jutranji konici na avtocesti, raje preberite uradne izsledke o tem, kdaj že začenja nastajati gneča na posameznih ljubljanskih vpadnicah in kako se razplete.
Oglej si celoten članek

Dars na podlagi čisto svežih podatkov v okviru akcije hvali dolenjske voznike, a vije roke v nebo zaradi dogajanja na štajerskem kraku avtoceste.

V okviru akcije Vozi desno, prehitevaj levo je Dars v minulih tednih skupaj s partnerji akcije aktivno pozival voznike na upoštevanje pravil vožnje po avtocesti, predvsem strani vožnje, hitrosti in varnostne razdalje. Po prepričanju Darsa si namreč vozniki pogosto sami poslabšajo pretočnost avtoceste, saj v času največjih zgostitev vozijo na prekratki razdalji med vozili in s pogostim zaviranjem ter pospeševanjem povzročajo fantomske zastoje. O fantomskih zastojih in zakaj nastajajo smo že večkrat pisali, dejstvo je, da zaradi njih gneča traja precej dlje, možnosti za nesreče in posledično še daljše zastoje pa je neprimerno več.

Najhujše razmere na slovenskih avtocestah so v jutranjih konicah na vseh štirih ljubljanskih vpadnicah, saj v prestolnico vsak dan pride skoraj 130 tisoč ljudi! Samo v zadnjih 10 letih se je število dnevnih vozačev v Ljubljano povečalo za 20 odstotkov, pri tem pa javni avtobusni ali železniški promet prepeljeta le zelo majhen delež.

Dars je meril, ali pozivi voznikom sploh kaj pomagajo

Upravljavec avtocestnega omrežja Dars je želel empirično ugotoviti, ali in kako se zadnja akcija spodbujanja odgovorne vožnje "prime" voznikov na avtocesti, zato je meril stanje v času največjih zgostitev pred in med potekom akcije, torej zadnji predpočitniški teden v oktobru in prvega v novembru. Kaj je ugotovil? Spodnja pojasnila nam je posredovala Nataša Kovše, ki je pri Darsu odgovorna za upravljanje prometa in prometno varnost.

Štajerski krak (merilna postaja Pšata)

- Glede na število vozil v 15-minutnem intervalu je razvidno, da je ob 6.15 štajerska avtocesta že polno zasedena, kljub temu pa so pretoki "solidni." V času najhujše konice se gibljejo pri slabih 640 vozilih na časovni interval 15 minut. 

- Najhuje je okoli 7.15, ko je povprečna hitrost v merjenem obdobju padla na vsega 42 km/h.

- Varnostna razdalja je samo v enem merjenem intervalu padla na eno sekundo, kar pa je bilo glede na trenutno hitrost še vedno ustrezno. V ostalih intervalih je bila višja. Priporočena varnostna razdalja mora biti med vozili pri običajnem prometu vsaj dve sekundi.

- Stanje z gnečo in povišanjem hitrosti na običajno raven se na štajerski avtocesti normalizira šele po 9. uri.

Foto: Dars Promet na avtocesti

Dolenjski krak (merilna postaja Šmarje-Sap)

- Gneča udari že ob 6.15, kar je najhitreje od vseh štirih vpadnic v Ljubljano. 15-minutne obremenitve so zelo visoke, največja je že ob 6.30, ko povprečna hitrost pade na 48 km/h. Takrat je povprečna pretočnost v času akcije znašala kar 1.145 vozil na 15 minut oziroma 4.580 vozil na uro. "To je super rezultat," na takšne številke pravijo na Darsu, saj je kljub velikemu številu vozil pretočnost na tem odseku relativno zelo visoka oziroma najvišja med vsemi štirimi kraki. 

- Visoke obremenitve dolenjskega kraka A2 na tem najbolj izpostavljenem odseku trajajo do 7.45.

Foto: Dars Promet na avtocesti

Primorska avtocesta (merilna postaja Drenov Grič)

- Hitrosti so na tem odseku A1 avtoceste med tednom tudi v jutranji konici relativno visoke in v tudi v času največje gneče ne padejo pod 79 km/h. 

- Višje obremenitve se začnejo ob 6.30, največja gneča pa je ob 6.45. A visoke obremenitve trajajo le do 7.45, torej eno uro. 

- Časovna varnostna razdalja je praviloma nad 2 sekundama, kar je najboljši rezultat med vsemi štirimi kraki. 

Foto: Dars Promet na avtocesti

Gorenjska avtocesta (merilna postaja Povodje)

- Gorenjski krak avtoceste je po mnenju Darsa v času gneče še najmanj problematičen, saj so povprečne hitrosti in pretočnost visoke. 

- Hitrosti začnejo upadati po 6.30 in nižje ostanejo do 7.15, ko je povprečna hitrost 61 km/h.

- Polna zasedenost na gorenjski se pri Povodju začne ob 6.45, a visoka obremenitev traja le eno uro do 7.45, ko je pretočnost okoli 760 vozil, ob 8.00 se stanje s hitrostmi že normalizira. 

- Časovna varnostna razdalja je praviloma nad 2 sekundama.

- Primerjava časa med akcijo in pred akcijo (brez dnevov, ko so bile nesreče), kaže, da je bila med akcijo gorenjska avtocesta bolj pretočna. 

Foto: Dars Promet na avtocesti

Foto: Saša Despot DARS napačna smer avtocesta

Ker so vozniki stopili skupaj kot moštvo, se učinek pozna

Na Darsu so po zaključku akcije kar zadovoljni z rezultati meritev, saj so bile varnostne razdalje v prvem tednu novembra med meritvami ustrezne, prometni pretoki pa solidni, na dolenjskem kraku celo zelo dobri.

Le štajerska avtocesta je zgodba zase. V času akcije "Vozi desno, prehitevaj levo" izmed vseh štirih krakov le na štajerskem delu vpadne avtoceste ni bilo zaznati večjega vpliva na povišanje pretočnosti v primerjavi z meritvami pred akcijo.

"Kako upravljati s prometom na štajerski avtocesti, je najtežja naloga," pravi Nataša Kovše z Darsa. Preveč ni le prometa, temveč je po mnenju Kovšetove tudi preveliko število priključkov na avtocesto A1. 

"Prometno je štajerska avtocesta tako rekoč neobvladljiva oziroma povedano drugače, če želimo izboljšati pretočnost na njej, moramo nujno znižati obremenitve - manj vozil. Drugega recepta po opazovanem tednu ne najdemo."

Novi tehnični ukrepi, ki naj bi pomagali izboljšati stanje

Eden od ukrepov, ki jih Dars pripravlja za izboljšanje pretočnosti, je namestitev dodatnih informacijskih portalov in polportalov, tako da jih bo do konca letošnjega leta po avtocestnem omrežju že 162, prihodnje leto pa še dodatih 30. Glavna pridobitev novega informacijskega omrežja bo možnost dinamičnega upravljana hitrosti. Iiz avtocest okoli velikih zahodnoevropskih mest je že dolgo znana praksa, da upravljavci pretočnost izboljšujejo z nižanjem najvišje dovoljene hitrosti v času konic, s tem pa izboljšajo varnostne razdalje ter vključevanje prometa iz priključkov, kar sta temeljna pogoja za optimalno pretočnost. 

Dars je že pred časom obljubil, da bo prek portalov tudi prikazoval čas, ki je potreben, da vozniki glede na trenutne prometne razmere prevozijo določen odsek.

andrej.leban@zurnal24.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 49

  • 06:19 22. November 2019.

    To da so konvoji šleperjev včasih tako dolgi in strnjeni da še na izvozu ne morem iti dol je že …

  • 05:15 22. November 2019.

    Te njihove študije si lahko nekam zataknejo. Ceste ne požirajo več vse več prometa. Naj razširijo ceste, če že hočejo …

  • 16:43 21. November 2019.

    Darsovci, kje spite, da vas ne ukradejo, ko ste tako pametni.... Zgradite pametne ceste, obvoznice, tropasovnice,... pa bo promet pretočen …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.