Puščave in goščave, mrzle pustinje in divje grape, vojna območja ali težko dosegljivi naravni habitati. Iz kateregakoli odmaknjenega kotička sveta prihaja vest ali dokumentarec o tem ali onem dogodku, je skoraj zagotovo, da je v bližini tudi vsaj ena toyota land cruiser. Uporabljajo jo namesto kamel za prečenje širnih prostranstev, je nenadomestljiv vlečni konj pri prevozu težkih tovorov na težko dostopne kraje.
In tudi če se sredi divjine, daleč stran od najbližje točke DHL za dostavo rezervnih delov, nekaj zalomi, je 'cruiserca' premišljeno zasnovana na takšen način, da bi zmogla prišepati vsaj do najbližjega domačina z varilnim strojem.
Simbioza 'pojdi-kamorkoli' 4x4 pogona in legendarne žilavosti se je z vsako od dosedanjih devetih generacij (s 'prado' izvedbami še nekaj več) le še krepila, ne pa krhala. Land cruiser se pač ne krha.
Poleg državnih služb, gradbenih podjetij, gozdarjev ali pa čisto običajnih avanturistov jo ima tudi marsikateri 'civilist', četudi z njo le redko zapelje izven asfalta. Saj veste, "za vsak primer."
Na kratko smo se imeli priložnost podružiti z zadnjo različico toyote land cruiser, torej lani predstavljeno različico J250 'prado'. Gre za simpatično oblikovalsko zmes retro zunanjega in notranjega izgleda, spojenega z modernimi rešitvami. Te ohranjajo oziroma nadgrajujejo dosedanje zmogljivosti, po drugi strani pa zagotavljajo najbolj udobno in varno vožnjo doslej. 'Evropejski' cruiser je bolj kompakten od serije 300 in zato precej primernejši za tukajšnje ceste in nenazadnje brezpotja.
Morda najbolj presenetljivo je, da se zdi manjši od predhodnika, čeprav je v resnici celo za 10 centimetrov daljši. A hvalevredno tako kot neposredni konkurent land rover defender še vedno za nekaj centimetrov manj od petih metrov.
Močno posodobljeno podvozje
Na poti je novi land cruiser nedvomno prijeten korak naprej. Gre za posledico uporabe nove generacije platforme GA-F, ki omogoča uporabo letvastega okvirja, kot se pritiče pravemu terensko-vlečnemu vozilu. Toyota zatrjuje, da je novi okvir za polovico bolj tog kot pri predhodniku, tudi skupna masa je nižja.
Zadaj je tako kot prej kombinacija toge preme z vijačnimi vzmetmi, le da so precej spremenili geometrijo vpetja. Glede na vse zgoraj našteto se pozna bolj udobna vožnja, a ne gre se slepiti, določena stopnja tresenja pri vožnji po nekoliko slabšem asfaltu ali prek neravnin še vedno ostaja, povsem suvovskega občutka na cesti ne omogoča. Toyota v prid enostavnosti gradnje (in morebitnih popravil) pri land cruiserju tudi ne ponuja več zračnega vzmetenja.
Omejujejo jo zakoni, ne zmogljivosti
Druga pomembna nadgradnja vožnje po asfaltu so asistenčni sistemi. V avtu je vgrajena celovita kombinacija iz drugih Toyotinih modelov že dobro znanih pomagal, ki pomagajo pri varnem in brezstresnem premikanju skozi promet, ne glede na njegovo gostoto. Za še boljše počutje skrbi izdatno udobje, ki v boljših stopnjah opreme deluje že kar premijsko, vključno s hlajenimi prednjimi sedeži.
Seveda je praktično samoumevno, da lahko 'cruiserca' po cesti vleče tovore, ki so omejeni z zakonom, ne pa njenimi zmogljivostmi. Že opisana zasnova podvozja skupaj z živahnim in razmeroma varčnim 2,8 litrskim dizlom s 150 kW in 500 Nm navora ter osemstopenjskim menjalnikom s pretvornikom navora brez težav opravijo z vse do 3.500 kilogramov težkimi prikolicami. Še nekoliko boljši od neposredno konkurenčnega defenderja je glede maksimalne obremenitve avta - dovoljuje več kot 700 kilogramov v ljudeh in prtljagi. Pri tem pomagajo triki, kot so dvodelno odpiranje zadnjih vrat ali stopenjsko zlaganje druge vrste ter možnost prevoza do sedmih oseb.
"Vklopi in pozabi" terenska vožnja
Land cruiser pa seveda najbolj zaživi oziroma pride do izraza izven asfalta. Tam lahko pokaže vse kar zna, a je pravzaprav zelo težko sploh najti tako hude izzive.
Mi smo mu enega iskali na off-road poligonu Centra varne vožnje na Vranskem, kjer smo želeli vsaj zaslutiti, če ne že locirati slabosti tega legendarnega terenca. Na koncu se je izkazalo, da je so bile vse prepreke za avto bolj kot ne mačji kašelj.
22 centimetrov nad tlemi ter visoki vstopni, izstopni in tudi prečni koti so šele osnova. Za vse nadaljnje izzive pa je tu izjemno zmogljivi 'full time' 4WD pogon z reduktorjem ter sredinsko in zadnjo zaporo diferenciala. Avto avtomatsko prilagaja doziranje moči na posamezna kolesa prek sistema Multi-terrain select. Ko postane nuja, sta tu še petstopenjski sistem za nadzor nizke hitrosti in pomočnik za spuste. Odlična lastnost novega cruiserja je preglednost izza volana zaradi nizko postavljene armature in velikih steklenih površin. Kaj se dogaja neposredno pod in pred kolesi, pa poleg zadnje prikazuje tudi sprednja kamera.
Za voznika je vse skupaj do skrajnosti poenostavljeno, na sredinski konzoli je nekaj fizičnih gumbov, vsak izmed njih ima odgovor na nekaj možnih zapletenih scenarijev s terena. Tudi sicer je delovni prostor odlična zmes klasičnega pristopa robustnih in trajnih materialov, fizičnih stikal ter vzvodov ter sodobne digitalizacije na dveh zaslonih, ki nikakor ne sili v ospredje bolj, kot je zaželeno.
Skušali smo ga vreči iz igre ... in obupali
In smo poskusili. Za ogrevanje smo land cruiserja pognali po strmi klančini kar v standardnem programu in pričakovali, da bo katero od koles vsaj malo zdrsnilo. Seveda se ni zgodilo.
Pri spustu smo preizkušali sistem za plazenje, ki je v povezavi s sliko prednje kamere omogočal odličen nadzor nad vsakim centimetrom prevožene poti. Sledila je vožnja prek bočnih ovir, kjer nova generacija na papirju prav tako ostaja pri praktično enakih vrednostih kot predhodna generacija. Čeprav že krepko nagnjen, je avto brez težav ohranjal stabilno lego in vmes požiral naključne dodatne prehode. Seveda so imele pri tem precejšnjo vlogo tudi primerne pnevmatike z dovolj širokimi in trdnimi bočnicami.
Skušali smo ga izzvati na kameljih grbinah, pa se tudi tam ni dal. Čeprav smo ga spravljali v položaj tricikla, so dolgi hodi vzmetenja in hitro prenašanje moči med kolesi brez težav našli pravšnji stik s podlago. Vse, kar smo doživeli, je občasno kratko podrsavanje katerega od koles, preden se je avto takoj uravnotežil in se spravil na varno. Treba je omeniti, da ima lahko land cruiser prvič doslej vgrajen tudi odklop prednjega stabilizatorja, kar še dodatno razširi zmogljivosti raztezanja podvozja. Testnik sicer tega doplačljivega gumba v kabini ni imel.
Z nekaj strahospoštovanja sva s fotografom land cruiserju prihranili še zadnji izziv, vožnjo prek blatne kotanje. Avto zmore brez dodatkov zabresti v 70 cm globoko vodo, a precej skepse je bilo v zraku zaradi mehkega dna ter pnevmatik, ki so bile bolj cestne kot pa off-road izvedbe.
Zato sem že vnaprej vklopil zaporo sredinskega diferenciala, a nevede pustil multi-terrain sistem v 'auto' načinu. Zapodil sem se v globel in v mislih že videl prizor, kako sredi blata in vode kličem na pomoč kmeta, da svoj veliki zeleni ali rdeči traktor pripne na enega od trdih vlečnih ušes spodnjega okvirja. Avto pa je povsem brez drame zabredel v vodo, kljub mehkobi tal takoj našel potrebni stik in mirno zapeljal ven na drugi strani. Vsaj vodna kulisa je bila nekoliko bolj dramatična.
Nekoliko razočaran zaradi pomanjkanja adrenalina sem ga skušal izzvati še na drugačne načine, s počasnejšo vožnjo, brez zapore … Nič, land cruiser ni v nobenem poskusu trenil s kolesi, zakopal, spustil oprijem …
Najlepša barva? Blatna ...
Njegova blatna podoba se je izvrstno podala zmogljivostim, ki jih ne le obljublja, temveč tudi dostavlja. Morda bi ga kot lastnik za najhujše izzive postavil na 'kramparice', a po drugi strani so bile nameščene pnevmatike zelo dober kompromis za primerno udobno vožnjo po asfaltu.
Avto za apokalipso? Da, toyota land cruiser je še vedno prva izbira. Do takrat pa bo najnovejša aktualna generacija gotovo zvesto in dolgo služila tudi v vseh ostalih vlogah, kakršnekoli že bodo.
A treba je imeti tehten razlog za nakup, cena od 70.000 evrov, kolikor stane najbolj osnovna izvedba, že sama po sebi pove, da gre za izjemen stroj, ki ga je treba znati tudi izkoristiti. Vse drugo je zgolj bahanje za mestne srajce.