Raziskava ameriške neprofitne fundacije za prometno varnost AAA je pokazala, da smrt ali hude poškodbe zaradi prometne nesreče nekoga od bližnjih še niso dovolj resen razlog za boljše obnašanje za volanom.

Redna letna raziskava o voznikih kaže na mestoma zelo zaskrbljujoče navade anketiranih voznikov. 

Ko so jih vprašali, če so zadnjih 30 dni naredili enega od sledečih prekrškov, so odgovorili takole:

Vožnja skozi rdečo lučjo: več kot tretjina (36 odstotkov) jih je priznalo, da so jo prevozili vsaj enkrat, čeprav jih 55 odstotkov to početje hkrati prepozna kot izredno nevarno početje, 73 odstotkov pa jo označuje za popolnoma nesprejemljivo.

Vožnja z več kot 13 km/h (10 milj na uro) prek omejitve po cestah skozi naselje: 44 odstotkov priznava, da redno vozi prehitro, obenem jih 65 odstotkov vseh vprašanih priznava,d a je to nesprejemljivo.

Vožnja v zaspanem stanju: trije od 10 voznikov (29 odstotkov) priznava, da so vozili z napol zaprtimi očmi, a jih hkrati 41 odstotkov meni, da je takšno početje zelo nevarno, kar 81 odstotkov pa ga označuje za popolnoma nesprejemljivega.

Pisanje SMS ali e-sporočil za volanim: 27 odstotkov jih je priznalo takšno početje, čeprav jih ima 79 odstotkov to za nevarno dejanje, za 84 odstotkov pa sodi v kategorijo popolnoma nesprejemljivo.

Telefoniranje med vožnjo: 2 od 3 voznikov priznavata, da sta v zadnjih 30 dneh govorila po telefonu med vožnjo, v to pa so vključene tudi prostoročne naprave. Eden od treh voznikov to počne zelo pogosto, eden od treh tudi prznava, da med vožnjo bere SMS in e-sporočila. Dve tretjini voznikov sicer meni, da je prostoročno telefoniranje sprejemljivo.

Vedno je potrebno najprej pričeti pri sebi

Med anketiranimi vozniki je bil vsak peti takšen, ki je bil osebno udeležen v nesreči, 10 odstotkov pa je bilo v nesreči tudi težje poškodovanih. Kar vsak tretji anketirani pa je imel nekoga od bližnjih, ki je v nesreči umrl ali bil hudo poškodovan. 

"Gre za veliko razočaranje, da vozniki sicer prepoznavajo nevarno obnašanje na cestah, a tega velikokrat ne upoštevajo pri sebi," je rezultate pokomentiral vodja fundacije AAA Peter Kissinger. "Izboljšanje varnostne kulture se mora v družbi pričeti pri vsakem posamezniku posebej."