V Švici po novem skozi najdaljši predor na svetu

Foto: EPA Predor Gotthard Foto: EPA Predor Gotthard Foto: EPA Predor Gotthard Foto: EPA Predor Gotthard Foto: EPA Predor Gotthard Foto: EPA Predor Gotthard Foto: EPA Predor Gotthard Foto: EPA Predor Gotthard Foto: EPA Predor Gotthard Foto: EPA Predor Gotthard
Pod Alpami bodo jutri, v sredo, odprli najdaljši predor na svetu. Gradili so ga kar 17 let, stal je vrtoglavih 11 milijard evrov.
Oglej si celoten članek

Železniški predor z imenom Gotthard Base Tunnel (GBT) bo povezal dolino Reuss v švicarskem kantonu Uri z dolino Ticino v istoimenskem kantonu ter poteka pod znamenitim gorskim masivom Gotthard v Alpah, kjer vrhovi segajo do 3.192 metrov v višino. 

Čeprav v celoti poteka skozi Švico, je njegov pomen za Staro celino izjemnega pomena, saj bo precej skrajšal pot med južno in severno Evropo, med Sredozemljem in med Severnim morjem. 

Tunel sestavljata dve cevi, od tega je ena dolga 57,09 kilometra, druga pa 57,104 kilometra. Skupaj z vsemi pomožnimi cevmi pa dosegata dolžino kar 151,840 kilometrov. 

Predor ne bo le najdaljši železniški temveč najdaljši predor na svetu za katerokoli vrsto prometa (izjema je le podzemna železnica v kitajskem Guangzhouju, ki pod zemljo teče 60 kilometrov daleč). Predor pod Rokavskim prelivom med Francijo in Veliko Britanijo je denimo dolg "le" 50,9 kilometra. Japonski predor Seikan pa bo s 53,9 kilometri odslej drugi najdaljši na svetu. 

Predor Gotthard je hkrati tudi najgloblji, saj se nad njim pne površje Zemlje kar 2.300 metrov visoko. Hkrati gre tudi za prvi predor, ki bo Alpe sekal v ravni liniji, njegova najvišja točka bo "le" 550 metrov nad morsko gladino. 

Za njegovo izgradnjo stala celotna država

Skozi predor Gotthard bo potekal izključno železniški promet. Zanimivo se bodo v prvih dneh obratovanja z njim vozili le izbranci, vendar ne kakšni politiki ali bogataši, temveč tisti, ki so bili izbrani na posebni državni loteriji za vozovnice. Švicarji so namreč predor vzeli povsem za svojega, med drugim so njegovo financiranje in dokončanje izgradnje podprli na referendumu leta 1998. Cevi so prebili leta 2010. 

Vlaki, ki bodo smeli voziti skozenj, bodo posebne konstrukcije, dosegali bodo hitrost do 250 km/h, pot med Zürichom in Milanom pa se bo skrajšala le še na dve uri in 40 minut. A vzrok za izgradnjo ni le skrajševanje potovalnih časov temveč tudi švicarske ekološke težnje, saj želijo čimveč potnikov in tovora spraviti s cest na tire. Skozi Gothard bo tako dnevno potovalo 260 tovornih vlakov ter 15.000 potnikov, napovedujejo.

Predor bodo ob prisotnosti visokih gostov, tudi nemške kanclerke Angele Merkel in italijanskega predsednika vlade Mattea Renzija, odprli na simbolni dan 1. 6. 2016.

Polno obratovanje predora naj bi se pričelo decembra, do takrat bodo opravili še 3.000 testnih voženj. Takrat bodo tudi uradno vzeli iz obratovanja obstoječi predor Gotthard, ki je bil zgrajen že leta 1882, poroča Deutche Welle. Obstoječi 15-kilometrski predor je najvišja točka na glavnih železniških progah v Švici, saj je zgrajen 1.142 metrov nad morjem. Blizu njega poteka skozi gorski masiv tudi cestni predor.

GBT bo sicer hrbtenica načrtovane trase hitre železniške povezave med italijanskim Torinom in francoskim Lyonom.

Prvo idejo o predoru skozi Alpe je dal švicarski inženir EduardGruner pred 69 leti. Napovedal je, da bo predor izgrajen na začetku 21. stoletja. Predor je gradilo 2.400 delavcev, izpod Alp so izkopali kar 28 milijonov ton skale in zemljine. 

dezurni@zurnal24.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 4

  • 17:03 31. Maj 2016.

    Nima smisla primerjati naše "uspehe" s švicarskimi, ker pač živimo v BUTALAH, kjer vdajo BUTALCI!

  • 15:28 31. Maj 2016.

    in tretja os, 11 let planiranja, načrtov, razgrinjanja planov, pa še za eno lopato peska ni šlo.<br /> Mi smo …

  • 11:45 31. Maj 2016.

    V drugi Švici je gradnja predora Markovec, ki je vsega skupaj dolg 2.100 metrov trajala dobrih 10 let, projekt pa …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.