Kupcev pa po prvih prodajnih rezultatih sodeč ni malo. Koliko na to vpliva kriza, pa bo pokazal čas. Cruze ima veliko pozitivnih lastnosti, kakšno malenkost pa mu tudi zaradi ogromne spremembe na bolje v primerjavi s predhodniki (te znamke) zlahka oprostimo.

Samosvoja in dinamična podoba
Res je. Cruze je prava klasična štirivratna limuzina, in sicer gre za popolnoma samostojen (tako oblikovno kot imensko) model, ki bo za znamko in njeno prepoznavnost zagotovo naredil zelo veliko. Dokaz za to je tudi dejstvo, da ste z njim v prometu opaženi, celo bolj kot pri veliko dražjih modelih, saj se za njim obrača tako mlado kot staro. Da večina od njih ne ve, za kateri model gre, je povsem razumljivo, saj je cruze povsem novo ime, znamka pa do zdaj (pri nas) slovesa, razen izdelovalca poceni avtomobilov, ni uživala.
Da bi to spremenili, so inženirji za pomoč prosili odgovorne pri Oplu in kot rezultat si cruze veliko tehnike in materialov sposoja od evropskega avta leta – opel insignie.

To je lahko samo dobra popotnica, saj je cruze ne samo privlačne zunanjosti, ampak so veliko boljši tudi materiali znotraj, enako pa trdimo tudi za kakovost izdelave. Pod vplivom raznih lacettijev, aveov in sparkov nas je presenetila tudi notranjost, pa naj to velja za voznikov delovni prostor ali videz sredinske konzole. Prav pri slednji vidimo tudi največ podobnosti s prej omenjenim modelom. Podobnost se nadaljuje tudi na volanu, saj so stikala, ki so posejana po njem, na moč podobna tistim pri insignii. Manj navdušeni pa smo bili nad materialom, v katerega je krožnica odeta, saj gre za neugledno plastiko, ki v tem avtu kljub nižji ceni nima kaj iskati. Centimetri, namenjeni potnikom, kakor tudi tkanina, v katero so odeti sedeži, so povprečni, cruze tu ne izstopa niti v negativno niti v pozitivno smer.

Pač pa izstopa, kar se tiče razgibanosti sredinske konzole, saj so tu, kakor tudi na vratnih oblogah, linije zelo razgibane, imitacija aluminija pa ne deluje ceneno, celo bolje, kot pričakuješ. Stikala klimatske naprave so postavljena nekoliko prenizko, se pa zato informacije o delovanju izpisujejo na osrednjem zaslonu. Škoda, da ta postane bogat z informacijami le, ko kaj spreminjate. Tkanina, ki prevladuje pred sopotnikom in se nadaljuje na vratnih oblogah, še izboljša občutek v notranjosti, pomisleke imamo le glede dolgotrajne uporabe, saj menimo, da se utegne na teh mestih čez čas pokazati umazanija, ki se je bo težko rešiti. Varčevanje je tako mogoče opaziti le pri malenkostih, kot je odsotnost ogledala v voznikovem senčniku, sredinski naslon za roke pa je nastavljiv samo po dolžini in ne po višini. Korak naprej je bil storjen tudi pri odlagališčih, ki jih je občutno več kot pri prejšnjih modelih, večina teh je tudi oblazinjena.

Če v enačbo s ceno vključimo še nadpovprečno zmogljiv motor in obilico opreme, potem je slika skoraj popolna. © Gregor Prebil

Na zadnji klopi bodo vsi razen dolginov našli dovolj prostora zase, kakšen centimeter utegne zmanjkati le pri glavah in kolenih, razlog za to pa gre iskati v proti zadku hitro padajoči strehi. Tudi prtljažnik je ne odnese brez pripomb, saj drugače povsem spodobno oblazinjen in prostoren 450-litrski prtljažni prostor konkretno omejujejo vodila, ki pri zaprtem pokrovu močno okrnijo njegovo prostornost. Konkurenca tu pokaže več domišljije, zgolj povprečen pa je cruze tudi kar se tiče zapiranj prtljažnih vrat, ki so prelahka. Glede opreme lahko rečemo, da nudi cruze vse, kar potrebuješ, paket LT pa vsebuje tudi že tempomat, 17-palčna lita platišča in parkirna pomagala. ESP je serijski pri vseh cruzih, tudi pri najbolje opremljenem pa je samodejna klima samo enopodročna.

Več moči kot pričakuješ
Glede motorjev je tako, da cruze nudi dva le povprečno zmogljiva bencinarja in enega resnično dobrega dizla. Ob tem ni dileme, katerega bi izbrali mi, saj dvolitrski dizel ponudi več kot dovolj moči, vleče pa tudi že od zelo nizkih 1.500 vrtljajev, največji navor, ki znaša 320 Nm pa doseže kmalu zatem – pri 2.000 vrtljajih. Motor priporočamo predvsem tistim, ki so veliko na poti, saj se agregat pri najbolje počuti pri vožnji po avtocesti, lahko bi celorekli, da gre za avtocestno križarko. Ob tem si grajo zasluži le menjalnik, katerega delovanje je premalo natančno, ročica pa premehka. Če mu to še lahko oprostimo pa mu zagotovo ne moremo oprostiti le petih prestavnih razmerij, dodatna bi namreč pripomogla k še bolj udobni vožnji (hrup) in nižji porabi. Toplo hladen občutek pa daje tudi ko je govora o voznih lastnosti, na ravnem je tako zelo solidno vzmetena limuzina, v hitro voženih ovinkih pa se podvozje izkaže za premehko, volanski mehanizem pa za premalo natančnega. Na testu smo mu namerili porabo dobrih sedem litrov kar je soliden dosežek.

Glede na vse lahko zaključim, da je cruze veliko avtomobila, ki nudi tudi veliko vsebine. Vsekakor več kot smo vajeni od te znamke. Da cena tudi z najbogatejšim paketom opreme in sodobnim dizlom v nosu ne preseže mejo dvajsetih tisočakov pa je lahko le hvale vredno. Mislim, da bodo to znali ceniti tudi kupci na tej strani Alp. Prve prodajne številke že kažejo tako.