Morda bo kdo rekel, da Dacijinih avtomobilov ne moremo opisovati z izrazi, kot sta imenitnost ali "nobel", saj se romunska znamka še vedno postavlja kot proizvajalka cenovno in tudi sicer dostopnih avtomobilov, vendar je res, da je z bigsterjem segla više kot kdajkoli doslej.
Bigster s svojimi merami, predvsem z dolžino skoraj 4,6 metra, sega v segment C-SUV, torej avtomobilski razred, ki ga je Dacia doslej vedno gledala od spodaj. To so pri Daciji dosegli s podaljšanjem njihovega najbolj priljubljenega modela, dusterja, od katerega je za poltretji decimeter daljši, a ne le to. Konstruktorji so namreč za štiri centimetre podaljšali medosno razdaljo in tudi sicer malce napihnili karoserijo.
Velikostni pribitek se odlično pozna že na zunanjosti, ki je bigsterju omogočila precej drugačen značaj od dusterja. Če je duster tudi z novo generacijo ostal predvsem učinkovit športni terenec, ki mu je podrejena tudi utilitarna zasnova in oprema, bigster sega više. Morda to manj velja za osnovne različice z blagimi hibridi, v katerih imate še vedno občutek, da sedite v "dusterju karavanu", v različici journey s hibridnim pogonskim sklopom hybrid 155 pa se počutite bolj imenitno.
Ko gre za opremo, je bigster urejen tako vzporedno kot duster. To predvsem pomeni, da se lahko pri nakupu bigsterja z najvišjo stopnjo opreme odločite za dve enakovredni alternativi z različnima namenoma. Vozniki z bolj pustolovsko naravo in pogostejšimi izleti proti naravi se bodo verjetno prej odločili za različico extreme, po možnosti v kombinaciji s štirikolesnim pogonom, kdor pa ima rad udobna cestna križarjenja, se bo najverjetneje odločil za različico journey, ki se ji lepo prilegata nova temno modra barva in hibridni pogonski sklop. Takšno smo tudi preskusili.
Izboljšani hibrid
Testno dacio bigster je namreč poganjal Renaultov hibridni pogonski sklop z multimodalnim menjalnikom, ki ga imata že jogger in duster, prvi pa ga je pred dobrimi petimi leti predstavil renault clio za zdaj še aktualne generacije. Ponovimo lahko, da gre za pogonski sklop, ki ga sestavljajo bencinski motor, pogonski elektromotor in motor HSG, ki opravlja delo generatorja elektrike, zaganjalnika in usklajevalca vrtljajev v menjalniku, ki s šestimi mehanskimi prestavami lahko zagotovi do 15 različnih prestavnih razmerij.
Dacia bigster journey hybrid 155
Motor: 1.789 ccm + 2 x električni
Največja moč: 115 kW (155 KM)
Največji navor: 450 Nm
Zmogljivosti: 180 km/h; 9,7 s do 100 km/h
Dimenzija (D x Š x V v mm): 4.570 x 1.813 x 1.711, medosna razdalja 2.702
Prtljažnik (v litrih): 612 – 1.956
Poraba: 4,5 – 4,8 litra/100 km (kombinirani cikel WLTP), izpusti CO2: 103 – 110 g/km
Hibridni pogonski sklop so stalno razvijali in za uporabo v večjih renaultih so mu celo dodali močnejši turbobencinski trivaljnik in povečali električno napetost, zaradi katere je postal še močnejši. Vendar pa je napredoval tudi v osnovni različici in najnovejšo izvedbo smo lahko tokrat preskusili v bigsterju. Konstruktorji so namreč 1,6-litrski bencinski motor zamenjali z 1,8-litrskim. Gre za že dobro znani Renaultov motor, ki so ga za hibridni pogonski sklop izboljšali in Ottov ciklus nadomestili z energetsko ugodnejšim Atkinsonovim ciklusom. Povečali so tudi kapaciteto hibridne baterije, ki namesto z 1,2 razpolaga z 1,4 kilovatne ure.
Sistemska moč pogonskega sklopa, ki se namesto hybrid 149 imenuje hybrid 155, se je zaradi tega s 104 kilovatov, s katerimi denimo razpolagata jogger in duster, povečala na 114 kilovatov. Navor pa se je povečal na 450 njutonmetrov. Za povečanje sistemske moči je zaslužen predvsem večji bencinski motor, ki razvija moč 79 kilovatov, saj je pogonski elektromotor s 36 kilovati ostal enako močan, prav tako pa s 15 kilovati tudi HSG elektromotor.
Zadržanost namesto športnosti
Spremembe se odražajo predvsem v bolj mirnem in predvidljivem delovanju pogonskega sklopa. Prvo, kar opazite, je, da veliko vožnje predvsem po mestu poteka v električnem načinu, torej avtomobil, tako kot prej večino poti opravi s pogonskim elektromotorjem. Zanimivo je, da je za povsem uspešno premikanje avtomobila dovolj električnih 36 kilovatov. Tudi ko se bencinski motor vključi, naj bo to zaradi proizvodnje elektrike ali pomoči pogonu, je to precej neopazno in se odraža le v tihem mrmranju iz smeri motornega prostora.
Velika vloga električne vožnje se pozna tudi pri porabi goriva. V uradnih listinah Dacia navaja povprečno porabo 4,5 do 4,8 litra, kar je morda dosegljivo res le v urbanem okolju in še to zelo zmerno in predvidljivo vožnjo. Poraba goriva na testu se je namreč gibala bolj v okolici šestih litrov, kar je za avtomobil, ki prazen tehta skoraj poldrugo tono, kar dober dosežek.
Hibridni pogon bi težko imenovali športnega, vendar presenetljivo dobro opravi s precej velikim avtomobilom. Čeprav za tehnično oporo skrbi podaljšana dusterjeva platforma, ki je namenjena segmentu B, je povsem suvereno tudi podvozje.
Pri Dacii niso šli v smeri športnosti, ampak so raje poskrbeli, da se z razmeroma dolgimi hodi vzmetnih nog in mehkim blaženjem zagotovili solidno udobje. Tehnika je premočrtna, saj ima bigster spredaj McPhersonovi vzmetni nogi, zadaj pa poltogo premo z vijačnimi vzmetmi. Vožnja je zato tudi na slabši podlagi precej mehka, tudi če to pomeni, da se avtomobil na ovinkih nagne malo bolj, kot bi pričakovali pri podobnih športnih terencih. In da si volan morda dovoli nekaj nenatančnosti.
Udobje in prostor
Kar se tiče udobja v sami kabini, je to podobno kot v dusterju, le da je predvsem na zadnji klopi veliko več prostora za noge in glave potnikov. Zanimivo je, da se pri Daciji niso odločili, da bi bigsterja ponudili tudi v kombinaciji s tretjo sedežno klopjo. Gotovo bi bilo zanimivo videti, kako bi se v njem obnesli zelo lahko odstranljivi sedeži iz joggerja.
Je pa zato na voljo veliko prostora za prtljago. Prtljažnik hibridnega bigsterja namreč v osnovi meri 566 litrov (oziroma 612, če se odpovemo rezervnemu kolesu), povečati pa ga je mogoče na malo manj kot dva kubična metra. Pri Dacii so sicer pripravili tudi posebno aplikacijo za optimalno polnjenje prtljažnika, opremili pa so ga tudi z dovolj priponkami in podobnimi pripomočki za pritrjevanje prtljage. Poleg tega pa je kot prva dacia na voljo tudi z možnostjo električnega odpiranja prtljažnih vrat, ki je gotovo dobrodošla pridobitev, naslonjalo zadnje klopi pa se zloži s potegom za vzvod v prtljažniku.
Dobrih 70 kilogramov prtljage lahko vozimo tudi na strešnih nosilcih. Vendar pa je pri nalaganju bigsterja potrebne nekaj preudarnosti, saj največja dovoljena obremenitev znaša malce manj prevozniških 512 kilogramov. Zato pa lahko prevozniške zmogljivosti povečate z nezavirano prikolico z maso do 745 ali zavirano prikolico z maso do 1.000 kilogramov.
Nova oprema
Bigsterja sicer drugačnega od dosedanjih dacij ne dela le velikost, s katero se uvršča v segment C-SUV, kjer romunska znamka doslej še ni bila, ampak tudi oprema, ki je bila doslej Dacijam tuja. Takšen je denimo aktivni tempomat, ki je uporaben predvsem v kombinaciji s "samodejnim" hibridnim menjalnikom, samodejno pa je tudi delovanje žarometov, ki za zdaj še ne svetijo povsem v tehniki led, saj so dolgi žarometi halogenski.
Potovanje naredi bolj udobnega tudi dvopodročna samodejna klimatska naprava, v kabini , ki je sicer urejena podobno kot dusterjeva, pa je tudi dovolj vtičnic USB, da uporabniki tem pogledu ne bodo trpeli pomanjkanja. Dve sta namenjeni tudi potnikom na zadnji klopi. Za občutek zračnosti poskrbi tudi panoramska sončna streha, ki lahko deloma odprta poskrbi tudi za učinkovit dotok svežega zraka. V hibridnem dusterju pa vse skupaj zaokroži tudi visok sredinski greben, ki še poveča ugodje v kabini.
Oprema journey, hkrati z opremo extreme, je pri dusterju najviše in za testnega dacia dusterja hybrid 155 journey s precej dodatne opreme bi morali odšteti 33.140 evrov, brez nje pa 30.390 evrov. To sicer ni malo, a glede, da se cenovno povprečje križancev segmenta C-SUV menda giblje v okolici 40.000 evrov, tudi ni veliko za takšen avtomobil. Je pa mogoče bigsterja z osnovno opremo essential in blago hibridiziranim trivaljnikom z močjo 103 kilovatov kupiti že za 23.490 evrov. To pa je gotovo v rangu cenovno dosegljivih športnih terencev, sploh ko gre za segment C-SUV.
Cenena plastika ,notranjost za bruhat,vreden kvečjemu 18 jurjev
kako lahko tako umazan avto dajo na test??? pa ajde tepihi... to je cel avto svinjski... edino če je osebno …
Ampak konec dneva je to še vedno samo Dačia.