Za voznike do 24. leta starosti na Hrvaškem veljajo nižje maksimalne hitrosti: 120 km/h na avtocestah, 100 km/h na hitrih cestah in 80 km/h na cestah izven naselij. Tudi dovoljena stopnja alkohola v krvi za voznike do 24. leta starosti je 0,0 promila, za starejše voznike pa je 0,5 promila.
Hrvaška se kljub številnim novim avtocestnim kilometrom v zadnjem desetletju sooča s katastrofalno prometno statistiko poškodovanih in mrtvih v prometu. Bolj kot s preventivo skušajo na voznike vplivati s kazensko politiko, ki je očitno po mnenju hrvaške vlade in policistov najhitrejši ukrep, da bi zajezili umiranje na cesti. Še poseben problem na Hrvaškem so mladi vozniki. Pred časom je Hrvaška zakonodaja določala, da lahko vozniki, mlajši od 25 let, vozijo le avtomobile z močjo pod 80 kilovati (109 konjskih moči). Predpis, ki očitno ni prinesel izboljšanja, je veljal tudi za tuje voznike.
Zdaj se na Hrvaškem problematike hitrosti lotevajo drugače, z radarji in omejitvami za mlajše voznike. Poglejmo statistiko, v Sloveniji je lani na milijon prebivalcev umrlo 44 ljudi, na Hrvaškem pa kar 77. Za našo južno sosedo so se po varnosti v prometu med vsemi 28 članicami EU uvrstile le Latvija, Bolgarija in Romunija. Kar na Hrvaškem skrbi je, da so najpogostejši vzroki za prometne nesreče alkohol, hitrost in telefoni. Lani je na hrvaških cestah in avtocestah za posledicami prometnih nesreč umrlo 317 ljudi.
Eden od ukrepov so velike naložbe v radarje za merjenje hitrosti in drastično zvišanje kazni za prometne prekrške. Na Hrvaškem, kamor zlasti v poletnem času potuje tudi na tisoče Slovencev, je notranje ministrstvo že zaokrožilo popis lokacij, na katere postavljajo fiksne kamere za nadzor hitrosti voznikov. Do konca leta bodo po vsej državi postavili 59 novih kamer. Za postavitev kamer je sicer predvidenih 122 lokacij, kamere bodo selili iz ene na drugo, prazne bodo opravljale preventivno funkcijo. V prvi polovici prihodnjega leta bodo tem dodali še 16 kamer in 28 novih lokacij.
Za izbor lokacij so pristojni upoštevali predvsem statistične podatke nesreč, tistih, do katerih je prišlo zaradi prehitre vožnje. Fiksne radarske kamere, ki jih postavljajo na Hrvaškem, imajo možnost snemanja hitrosti najmanj šestih vozil, izmerijo hitrost od 30 do 250 kilometrov na uro. Snemajo najmanj dva vozna pasova v obe smeri.
Novi zakon predvideva večje število kazenskih točk za določene prekrške, daljše prepovedi vožnje ter tudi možnost odvzema vozila za najhuje prekoračitelje. Če bo zakon sprejet, se bodo kazni za prometne prekrške na Hrvaškem še pred poletjem precej zvišale. Zakon predvideva večje število kazenskih točk za določene prekrške, daljše prepovedi vožnje ter tudi možnost odvzema vozila za najhuje prekoračitelje. Mednje sodijo vožnja po nasprotni strani avtoceste, za 50 kilometrov na uro prehitra vožnja v naselju, namerna vožnja skozi rdečo luč, vožnja z več kot 1,5 promila alkohola v krvi ali pod vplivom drog oz. zavrnitev testa alkoholiziranosti ter vožnja brez vozniškega dovoljenja.
Višje bodo tudi kazni za uporabo mobitela med vožnjo, neuporabo varnostnega pasu, napačen prevoz otrok, neprevidno vožnjo na območju prehoda za pešce ter neupoštevanje pravila prednosti, pobeg s kraja prometne nesreče ter neuporabo zimske opreme. Zakon predvideva tudi kazen za premajhno varnostno razdaljo med vožnjo po avtocesti.
Če boste v primeru prekrška kazen plačali takoj, boste plačali le polovičko.
Inštruktor AMZS Brane Legan, ki se na Centru varne vožnje AMZS vseskozi srečuje z mladimi vozniki, je mnenja, da se morajo mladi vozniki najprej zavedati, kaj sploh pomeni hitrost. Meni, da hrvaške oblasti skrbi, kako zajeziti število mrtvih na cestah, še posebej med mladimi, pa ne vedo, kako to storiti. "Menim, da bi morali veliko investirati v šole vožnje, preventivo. Tam je prvo sito, ne, da jim znižajo hitrosti za 10 km/h. Mi mlade na naših tečajih učimo manevrov pri hitrostih 50 km/h. Da vozniki začetniki dobijo občutek, kaj se z vozilom dogaja pri nizkih hitrostih. Tako že pri majhni hitrosti začutijo, kaj se zgodi v kritični situaciji. Nekateri to dobro razumejo, nekaterim pa ne."
Strokovnjak za varno vožnjo Andrej Brglez se strinja z Leganom, da le z omejevanjem ne bodo dosegli veliko. "Mislim, da je to bolj psihološki moment. Rekel bi, da Hrvaška v zadnjih letih zelo eksperimentira in skuša najti hitra orodja, s katerimi bi občutno zmanjšala slabo prometno statistiko." Dodaja, da imamo s tem izkušnje tudi v Sloveniji, torej razdalji in kaznovalno politiko, s katero smo upali na to, da bomo slabo prometno statistiko iz preteklosti zajezili. "Saj se vsakič po malo stanje zaradi tega izboljšuje. Po drugi strani pa mi ni blizu omejevanje. Čeprav je red, da je pri mladih hitrost ob alkoholu, najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč," pravi Brglez. Sogovornik še meni, da se morajo mladi zavedati, da z vozniškim izpitom prevzemajo odgovornost. Odgovornost, da greš v zapor, če narediš neumnost na cesti, ki te hkrati zaznamuje za vse življenje. "Temu bi se morali bolj posvečati, kot pa zgolj učenju prometnih znakov," pravi Brglez, ki podpira, da bi v osnovnih in srednjih šolah več pozornosti posvečali prometni vzgoji.
Jebe se vam ane, zato ker ste zelo zelo slabi vozniki ker greste na cesto kot govedo iz štale niti …
jebe se men za te cigane, ne hodim v ta sranje
Oni bi radi, tako kot mi, napolnili prazne državne blagajne.