Poleg tistega, kar smo videli že na drugih različicah BMW-ja iX, prinaša predvsem več moči. Sinhrona elektromotorja z elektromagneti na obeh premah namreč razvijata sistemsko moč 455 kilovatov in navor 1.100 njutonmetrov, kar je 70 kilovatov in 335 njutonmetrov več kot pri najmočnejšem iX brez oznake M, BMW-ju iX xDrive50.
Tako motorizirani športni terenec 100 kilometrov na uro doseže v 3,8 sekunde in pospešuje do elektronsko določenih 250 kilometrov na uro, baterija s kapaciteto 105,2 kilovatne ure pa mu ob tem omogoči doseg do 561 kilometrov. Pri učinkovitem prenašanju moči na podlago mu pomaga tudi serijsko zračno vzmetenje na obeh premah, za zvočno kuliso pa poskrbi posebej za različico M napisana melodija Hansa Zimmerja. Omenimo še, koliko stane. Zan BMW iX M60 bo v osnovi treba odšteti 140.550 evrov.
Ob predstavitvi je podjetrje BMW Group Slovenija pripravilo tudi okroglo mizo o digitalizaciji, mobilnosti in trajnosti, na kateri so sodelovali BMW-jev produktni strokovnjak za Srednjo in Jugovzhodno Evropo Oliver Strutz, direktor za poslovni trg v podjetju A1 Slovenija Matic Grobelšek in strokovnjak za marketing v podjetju Continental SEE Blaž Tomažin.
Bliskovit razvoj
Številne inovacije, tehnološke spremembe in digitalizacija v industriji so v zadnjem desetletju pospešile razvoj okolja, v katerem živimi in delamo, zato je bilo zanimivo izvedeti, kako na to gledajo podjetja, ki delujejo v okviru mobilnosti in povezljivosti.
Grobelšek je povedal, da se je na področju delovanja podjetja A1 Slovenija veliko spremenilo, saj je njihova dejavnost doživela dinamični razvoj. Spomnil je, da je pred desetimi leti še vedno bilo dejavno finsko podjetje Nokia, ki ga danes več ni med pomembnimi igralci, potem pa se je izmenjalo več prevladujočih proizvajalcev. Leta 2012 so omrežje 3G nadomestili z omrežjem 4G, ki ga zdaj nadomeščajo z izgradnjo omrežja 5G, ki bo omogočilo zares brezžične komunikacije in tudi digitalizacijo gospodinjstev. Danes A1 dostop do omrežja 5G omogoča že 60 odstotkom Slovencev.
Slovenija je sicer živahen trg mobilnih komunikacij, na katerem tekmujejo štirje močni igralci, zato jih situacija sili v iskaje dodatnih tokov dohodka. Zato se ne zanašajo več samo na jedrno ponudbo, ampak jo širijo z dodatnimi dejavnostmi, kakršne so prodaja potrošniške elektronike, storitve na področju informacijskih tehnologij, spletna varnost in podobno.
Digitalizacija in razvoj sta v zadnjih desetih letih veliko sprememb povzročila tudi v gumarski industriji. Tomažin pravi, da gume sicer niso najbolj privlačen del avtomobila, saj ostajajo okrogle in črne, vendar pa so eden najpomembnejših faktorjev, ko gre za prometno varnost. Tudi pri njihovem podjetju so v zadnjih letih zaznali tektonske premike, saj gume postajajo »pametne in inteligentne«, v njihovi proizvodnji uporabljajo okoljsko vzdržne materiale, njihov razvoj pa je v zadnjem letu obeležil predvsem prihod električnih vozil, ki ima svoje zahteve.
Strutz je k temu dodal, da je digitalizacija kot pospeševalni faktor razvoja močno obeležila tudi avtomobilsko industrijo, ki se v zadnjih letih razvija eksponentno. Ko so leta 2013 predstavili BMW i3, smo si še težko predstavljali, da bi lahko z električnim avtomobilom prevozili 600 kilometrov, zdaj pa o tem že normalno razmišljamo. Konstantno se prilagajo tudi digitalnim storitvam, ki se stalno spreminjajo. Izpostavlja predvsem spletne nadgradnje »over the air«, ki lastnikom omogoča stalno vzdrževanje aktualnosti njihovega vozila. Hitro se spreminja tudi sama proizvodnja avtomobilov, ki tudi postaja okoljsko vzdržna, poleg tega pa sta ji digitalizacija in navidezna resničnost omogočili stalno izpopolnjevanje proizvodnih procesov.
Kako bo uvedba omrežja 5G vplivala na avtomobilizem in promet?
Grobelšek pravi, da bo to omogočilo predvsem visoko sposobna omrežja za prenos podatkov med avtomobili in infrastrukturo, zaradi člesar bo možno povečati tudi nabor storitev v avtomobilih. Opažajo, da so ljudje pripravljeni plačati nekaj dodatnega denarja za inteligentne in personalizirane storitve, pomemben element, ki izhaja iz tega, pa je tudi povečana prometna varnost. Videli smo, da tehnologije pripomorejo k večji prometni varnosti, rešujejo življenja in bo tako še naprej. Analize namreč kažejo, da se je možnost, da umrete na cesti, od 1980. let do danes zmanjšala za dobrih 50 odstotkov. Seveda pa bo uvedba omrežij 5G omogočila tudi razvoj avtonomnih avtomobilov.
To ugotavljajo tudi pri BMW-ju, ki se iz proizvajalca avtomobilov transformira v visoko tehnološko podjetje. Strutz pravi, da v njihovih avtomobilih že uporabljajo omrežje 5G. Za zdaj gre predvsem za izboljšave na področju infozabavne tehnike, vendar pa je omogočilo tudi elemente avtonomne vožnje. Nekateri njihovi avtomobili že omogočajo avtonomno vožnjo tretje ravni, kar pomeni, da lahko voznik roke spusti z volana, vendar jim tega še ne dovoli zakonodaja. V tem primeru bo omrežje 5G zelo uporabno, uporabno pa bo tudi pri komunikaciji med avtomobili in infrastrukturo, ki bo v prihodnje vse bolj pomembna.
Continental je poleg gumarja v zadnjih letih postal tudi pomemben razvijalec in dobavitelj avtomobilskih komponent, med katerimi niso le razkošne ampak tudi bistvene za delovanje vseh avtomobilov nasploh. Proizvajajo module za 5G povezljivost, zaslone, radarje, tipala in podobno. Tudi za BMW iX so dobavili veliko komponent, med katerimi morda izstopa visoko procesni računalnik, centralna enota, ki upravlja vse sisteme v avtomobilu. Tomažin pravi, da so ponosni na lastni razvoj in proizvodnjo in da prispevajo tudi pri razvoju električne mobilnosti.
Kako pa se podjetja vidijo v prihodnosti?
Grobelšek pravi, da podjetje A1 kot član organizacije 5G Automotive Association, ki združuje podjetja z različnih področij, poleg drugega s tehnologijo 5G opremlja tudi centre avstrijskega avtomobilskega kluba ÖAMTC, kjer lahko testirajo komunikacije, polavtonomne vozne funkcije, napredne asistenčne sisteme in podobno. Omrežje 5G omogoča tudi »internet slicing«, alokacijo pasov omrežja za različne uporabnike. Na ta način lahko ločijo zagotavljanja omrežnih storitev, internet vozila ali za samodejno ustvarjanje reševalnega pasu.
Pri Continentalu razvojne potenciale vidijo na obeh glavnih področjih njihovega delovanja. Pri gumah bo šlo za izboljšanje že znanih tehnologij, ki bodo omogočile nadzor tlaka, kotalnega upora, obrabe in drugih parametrov. Ko gre za digitalizacijo in povezljivost, je veliko širše področje razvoj tehnologije. V tem primeru delajo na avtonomni vožnji, ki jo podpirajo z lastnimi produkti, kakršni so lidarji, radarji in tipala. V tem pogledu je pomemben tudi razvoj informacijskih vmesnikov, ki bodo morali med avtomobili in infrastrukturo prenašati ogromne količine podatkov. Delujejo tudi na razvoju prometne infrastrukture. Tomažin je izpostavil predvsem razvoj komunikacij med avtomobili in infrastrukturo, ki bo med drugim omogočil zamenjavo klasičnih semaforjev s komunikacijo med avtomobili. In infrastrukturo, ki bo delovala na ta način, da bodo avtomobili »videli« semaforje, ki jih v križiščih dejansko ne bo.
Strutz je kot primer razmišljanja za prihodnost izpostavil novo tovarno, ki jo gradijo na Madžarskem. Ta bo omogočala povsem krožno gospodarstvo in bo tudi samooskrbna. V njej bo vse povezano z digitalizacijo in umetno inteligenco, ki bo omogočala tudi neprestano nadgradnjo delovnih procesov.