Zaradi nove zakonodaje bo marsikdo kupil električni avto

Foto: MatijaJanežič En.odmev 020 Foto: MatijaJanežič En.odmev 020 Foto: MatijaJanežič En.odmev 020 Foto: MatijaJanežič En.odmev 020 Foto: MatijaJanežič En.odmev 020 Foto: MatijaJanežič En.odmev 020 Foto: MatijaJanežič En.odmev 020 Foto: MatijaJanežič En.odmev 020 Foto: MatijaJanežič En.odmev 020 Foto: MatijaJanežič En.odmev 020 Foto: MatijaJanežič En.odmev 020 Foto: MatijaJanežič En.odmev 020
V prihodnje bo na cestah veliko več električnih avtomobilov, kot jih je danes.
Oglej si celoten članek

V Ljubljani je v organizaciji portala MontelEnergetika.net potekala energetska konferenca En.Odmev 020, na kateri so izpostavili tudi energetsko prihodnost prometa, področja, na katerem se bo v prihodnjih letih marsikaj spremenilo.

Trenutno je v ospredju uresničevanje pariškega sporazuma, ki bo zahteval določene spremembe v evropskem voznem parku, saj bo, kot je izpostavil generalni sekretar Evropskega združenja za elektromobilnost AVERE Philippe Vangeel, moral delež električnih avtomobilov do leta 2030 doseči petdeset odstotkov. Pri tem ni pomembno, da so avtomobili električni, ampak tudi to, kakšno elektriko uporabljajo, zato je, kot je dodal Vangeel, dobra novica, da evropsko električno omrežje postaja vse bolj zeleno, kar pomeni, da tudi električna vozila postajajo vse bolj zelena.

Avto Brez dlake na jeziku o električnih avtomobilih

Foto: MatijaJanežič En.odmev 020

13 milijonov v naslednji petletki

Danes na cestah Evropske unije vozi 308,3 milijona motornih vozil z motorji na notranje zgorevanje, ki naj bi jih v naslednjih petih letih deloma nadomestili s 13 milijoni električnih vozil. Načrti so precej optimistični, če upoštevamo dejstvo, da jih danes po Evropi vozi šele 975.000. Tudi globalno je njihov delež razmeroma majhen, saj načrti predvidevajo, da jih bo do konca leta po vse svetu registriranih dobrih deset milijonov. Širitve električnih avtomobilov v Evropi ne bo brez ustrezne polnilne infrastrukture, zato načrti predvidevajo, da bi število polnilnih postaj, ki jih je trenutno okrog 140 tisoč, do leta 2025 povečali na milijon.

K pospešitvi prehoda na električna vozila bi lahko pripomogla nova zakonodaja, ki močno znižuje zahteve v zvezi z izpusti ogljikovega dioksida (in tudi drugih škodljivih snovi) in predvideva tudi kazni za tiste, ki tega ne bodo izpolnili. Kot je poudaril Vangeel, bodo zahtevane emisije osebnih vozil v prihodnjih desetih letih postale tako nizke, da jih tradicionalni avtomobili z motorji na notranje zgorevanje ne bodo mogli več dosegati, vsaj ne brez dodatnih pripomočkov v obliki elektromotorjev. Vangeel pravi, da zato lahko pričakujemo vse več različnih modelov električnih vozil.

SPREMEMBE V DELAVNICAH Slovenski mehanik v delavnico dobi avto, pametnejši od potniških letal

Foto: MatijaJanežič En.odmev 020

A pri tem se bomo soočali tudi z različnimi težavami. Med izzivi, s katerimi se bo soočala elektromobilnost, bodo predvsem izgradnja polnilne infrastrukture, ki že sedaj težko dohaja zahteve, interoperabilnost med različnimi ponudniki mobilnosti in ureditev plačila porabljene elektrike z enotnimi plačilnimi sredstvi. A po drugi strani bodo lahko avtomobili z dvosmernim polnjenjem pomagali tudi pri vzdrževanju prožnosti električnega omrežja.

Samozadostna energetska skupnost

Govorniki na okrogli mizi so poudarili, da bo za prihodnost električne mobilnosti potreben aktivni odjemalec, ki mu bo za to potrebno ponuditi potrebna orodja. Nekatera so že na voljo.

ZAVEZNIŠTVO Samooskrba z elektriko: Od hiše do avtomobila

Aleš Koželjnik, direktor področja za upravljanje energentov in energije v skupini Petrol je predstavil dve pilotni dejavnosti, ki v Lučah in Ravnah na Koroškem že potekata v okviru njihovega projekta X-Flex. Poudaril je, da bodo množična elektrifikacija prometa, prehod na ogrevanje s toplotnimi črpalkami in potreba porabnikov po samozadostnosti uporabnikov z elektriko iz lastnih obnovljivih virov močno vplivala na električna omrežja. Omrežja ne omogočajo neomejeno priključevanje porabnikov, a to lahko premostimo z alternativnimi viri. Če lahko tedaj, ko se omrežje približuje zasičenosti, izključimo določene uporabnike, lahko govorimo o fleksibilnosti omrežja. To bodo omogočili novi poslovni modeli, ki bodo upoštevali vse deležnike. Glede na to, da tehnične rešitve to že omogočajo, je izziv le še dogovor med uporabniki, ki ga poskušajo doseči s projektom X-Flex.

Foto: MatijaJanežič En.odmev 020

V Lučah, kjer nastaja prva samozadostna energetska skupnost v Sloveniji, bodo preskusili platformo, ki bo s tržnim pristopom omogočala upoštevanje prenosnih zmogljivosti nizkonapetostnega omrežja. Razvijali bodo tudi rešitev za upravljanje domače polnilne infrastrukture za električna vozila na območju z omejitvami v električnem omrežju, v katerega bodo vključili tudi veliko razpršenih virov obnovljive energije, se pravi domačih sončnih elektrarn. S tem bodo predvsem zmanjševali preobremenjenost trenutnega električnega omrežja. Vključili bodo tudi določen del baterijskih postaj, s katerimi bodo premostili izpade električne energije, ki se na podeželskih električnih vodih dogajajo.

e-vozila Najšibkejši člen so polnilni kabli

Z decentralizacijo in vključitvijo številnih lokalnih virov elektrike bo namreč prišlo do zastojev, ki jih s tradicionalnimi sredstvi ne bodo mogli premostiti, zato morajo razviti nova sredstva, med katerimi bo veliko vlogo igral tudi aktivni odjemalec. To bo denimo pomenilo, da bodo v primeru slabih napetostnih razmer v omrežju lahko vanj s svojimi baterijami za izenačitev posegli električni avtomobili.

V Ravnah na Koroškem bodo po drugi strani preskusili, kako lahko iz obnovljivih virov elektrike pridobivajo toploto, s čimer bodo porabili presežke obnovljive elektrike in optimizirali sistem daljinskega ogrevanja.

Foto: MatijaJanežič En.odmev 020

Odjemalci so že pripravljeni

Potrebo po razvoju aktivnega odjemalca električne energije je poudaril tudi izvršni direktor Elektra Ljubljana Matjaž Osvald, ki je povedal, da je aktivni odjemalec tisti, ki prilagaja proizvodnjo elektrike in njen odjem različnim potrebam. Njihova naloga kot ponudnika rešitev pa je, da najdejo orodje in odjemalcu dajo možnost, da postane aktiven. Poslovni direktor v Holdingu Slovenske elektrarne Mirko Marinčič je dodal, da v prihodnosti ne bodo več prodajali kilovatnih ur elektrike, ampak pakete in storitve. Zaključil je, da so odjemalci na to že bolj pripravljeni kot pa menimo.

Avto E-mobilnost: Evropa v srednjem veku, Slovenija pa v kameni dobi

Pri energetski tranziciji bodo sicer imele velik pomen tudi tehnološke inovacije, kar je poudarila menedžerka InnoEnergyjevega slovenskega huba Maja Jerala, pri čemer je izpostavila zlasti velik pomen hranilnikov električne energije. Velikim podjetjem pri tem koristi predvsem sodelovanje z zagonskimi podjetji, ki v enačbo prinašajo novo znanje in zamisli, ki pa jih poten uresničijo tradicionalno bolj previdni veliki sistemi. Direktor podjetja Elaphe Gorazd Lampič je k temu dodal, da politika ne bi smela določati primernih tehničnih rešitev, ampak bi morala določiti le zahteve, ki jih je treba izpolniti, za tehnične rešitve pa naj poskrbi industrija.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 16

  • 19:42 14. Marec 2020.

    Sedaj bodo pa sploh navalili, ko so za jurja in pol znižali subvencijo....

  • 23:40 7. Marec 2020.

    Ne veste, kje najti žensko za eno noč? Pridite -- Bredhot.Com

  • 23:26 7. Marec 2020.

    Gospodje iz članka bodo pač kasirali penale od vseh, ki ne bodo bili pripravljeni imeti platinum paketa. Lahko govorimo o …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.