Mednarodni denarni sklad (IMF) se je v eni zadnjih objav dotaknil povprečnih hitrostih na cestah po svetu. Po tolmačenju IMF je povprečna hitrost na cestnem omrežju zelo povezana s stopnjo naprednosti neke države. Najpočasneje promet poteka v revnih državah, slabše cestno omrežje pa je velika cokla za razvoj, ugotavljajo pri IMF. 

Njihovi statistiki priznavajo, da je zelo težko dati vse ceste sveta na skupni imenovalec, saj na povprečno hitrost vpliva ogromno dejavnikov. Podatek o povprečni hitrosti tudi ne pove, kako varne so določene ceste, ali imajo prebivalci na voljo alternative, kakšna so sezonska nihanja ... 

Vseeno gre za pokazatelj, ki bi moral služiti domačim načrtovalcem prometnih politik, kaj narediti bolje. Analizirali so podatke aplikacije za vodenje Google Zemljevidi, ki jo uporablja na milijone ljudi po vsem svetu. 

Foto: IMF IMF zemljevid

V povprečju največje hitrosti na cestah dosegajo v bogatejših gospodarstvih. Na vrhu so ZDA, Portugalska in Kanada s 107 oz. 106 km/h. Mimogrede, trojica ima najvišjo dovoljeno hitrost na avtocesti manj kot 130 km/h. 

Globalni zemljevid kaže, da se najpočasneje po cestah potuje v osrednji Afriki, Indiji in predelih Južne Amerike. 

Foto: IMF IMF zemljevid

Zanimiv je pogled v Evropo. Večina držav EU sodi v najvišjo kategorijo povprečnih hitrosti 91-110 km/h. Izjema so Nizozemska, Slovenija, pribaltske države, Finska, Irska, Bolgarija in Romunija. Slednja je daleč zadaj, ostale pa sodijo v kategorijo 76-90 km/h. 

Slovenija je ravno na meji in s povprečno hitrostjo 90 km/h obarvan otok v tem delu EU, saj imajo višjo hitrost vse naše sosede, tudi Hrvaška. Na Balkanu gre daleč najpočasneje v BiH in Črni gori. Da pa povprečna hitrost ni vedno nujno povezana s stopnjo razvitosti države, dokazuje kar nekaj držav v Evropi. Poleg omenjenih Nizozemske ali Finske na primer še Združeno kraljestvo in predvsem Norveška, ki po kategorizaciji IMF sodi med zelo "počasne" države iz kategorije 61-75 km/h. 

dezurni@styria-media.si