Crngrob je bil že v srednjem veku priljubljeno romarsko svetišče in romarji so z darovi omogočili tudi stenske poslikave. »Cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu je eden največjih spomenikov freskantstva na Slovenskem. Njeno razgibano in dolgo stavbno zgodovino so vseskozi spremljale različne poslikave, ki so nastajale vse od konca 13. stoletja pa do druge polovice 19. stoletja. Nekatere od njih so še danes dobro ohranjene, druge pa so in situ že težko prepoznavne ali pa celo obstajajo le še kot kopije v muzejih,« je v knjižici Sakralna dediščina in umetnost, ki jo jo v okviru projekta Crngrob naokrog pripravila Razvojna agencija Sora, zapisala kustosinja razstave Nina Misson iz Loškega muzeja Škofja Loka.

Foto: arhiv Loški muzej Škofja Loka Crngrob, cerkev Marijinega oznjanjenja, romarsko svetišče

Na razstavi je predstavljenih 12 poslikav oziroma fresk, ki so na svoji izvorni lokaciji že nerazpoznavne, zakrite, težko dostopne, zbledele oziroma so bile snete in prenesene na druge lokacije. Med njimi so tudi tri kopije iz poslikav v severni ladji, ki jih hrani Loški muzej, in reprodukcija snete Sv. Ane Samotretje Mojstra Bolfganga, katere original je v depoju Narodne galerije v Ljubljani.

Pri večini ohranjenih poslikav v tej romarski cerkvi gre za poslikave, narejene na svež omet, ki jih dopolnjujejo detajli v suhi tehniki. Ker je ta manj obstojna, so se nekatere podrobnosti, kot so obrazne poteze, do danes izgubile.

Razstavo si je mogoče ogledati vse do 8. septembra 2022, in sicer ob sredah in nedeljah od 16. do 18. ure.