Zois in Aida sta na Jelovico prispela iz Romunije 17. aprila, do danes 26. aprila pa sta živela v prilagoditveni obori.

Vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Janez Logar je pred današnjim izpustom spomnil, da je ris kot vrsta zelo pomembna za gozdni ekosistem. Obenem je nekonfliktna vrsta, pri kateri zavod za gozdove zabeleži približno en škodni dogodek na leto.

Zavod za gozdove je sicer vodilni partner projekta Life Lynx, katerega cilje je doselitev 14 risov na območju Dinaridov in jugovzhodnih Alp. Pri tem doseljujejo genetsko ustrezne osebke z drugih območij Evrope, konkretno iz Romunije in Slovaške.

Projekt poteka od leta 2017 in do sedaj je bilo v Slovenijo doseljenih skupno šest risov. V sredo bodo na Pokljuki na območju Triglavskega narodnega parka v naravo izpustili še tri.

Predsednik Lovske zveze Slovenije Lado Bradač je opozoril, da je pred časom med ljudmi veljal strah pred risi. A sodelujoči v projektu so se v tem času naučili, da je potrebno stopiti v stik z lokalnim prebivalstvom in jim predstaviti, kaj je ris in kako pomembno je uravnavanje populacije, je pojasnil.

Izrazil je zaupanje v bohinjske lovce iz lovske družine Nomenj-Gorjuše, ki bo skrbela za izpuščena risa. "Prepričan sem, da bodo ti risi tukaj živeli še dolgo časa, ko marsikoga med nami več ne bo," je še povedal Bradač.

Po mnenju starešine lovske družine Nomenj-Gorjuše Petra Benedika je prav, da so lovci pristopili k temu projektu. "Da ne bomo med ljudstvom gledani kot neki morilci, ki iz narave samo jemljejo, ampak da kdaj tudi kaj vrnemo," je dejal.

Risi so na našem območju začeli izumirati pred približno 150 leti, med drugim zaradi precej nižje tolerance do zveri in iztrebljanja jelenjadi, je pojasnil koordinator projekta Life Lynx Rok Černe. Leta 1973 so napredno razmišljujoči lovci in gozdarji rise ponovno naselili na območju Kočevja, to pa je bilo po besedah Černeta eno najuspešnejših vračanj v Evropi in svetu.

Ta populacija je nato nekaj časa dobro delovala, a se je sčasoma zaradi parjenja v sorodstvu začela sesuvati. Tako smo pred leti imeli v Sloveniji le še 20 risov in če ne bi začeli z doselitvami, bi ponovno izumrli, je izpostavil Černe.

"Naš namen je, da tukaj oblikujemo neko povezovalno populacijo, ki se bo na dolgi rok povezala z italijanskimi in švicarskimi risi, da bo omogočen naraven pritok genov ter da izpusti, kakršen je današnji, ne bodo več potrebni," je povedal Černe. Izračuni sicer kažejo, da imamo pri nas prostora za okoli 100 risov.

Ime Zois všeč tudi bohinjskemu županu

Novinarske konference se je udeležil tudi župan občine Bohinj Jože Sodja, ki je izrazil zadovoljstvo, da so se dovolj zgodaj začeli dogovarjati o naselitvi in izpustu risa. Pomembno se mu namreč zdi, da se med ljudmi ne vzbuja strahu.

"Vsi vemo, da ris ni nevaren za drobnico, vsaj ne v takšni meri kot volk. Mislim, da je prav, da naravi vrnemo tisto, kar smo ji vzeli," je dejal.

Bohinjskemu županu je sicer všeč izbira imena za risjega samca. Zois je namreč dobil ime po slovenskem razsvetljencu, gospodarstveniku in naravoslovcu Žigi Zoisu, ki je po mnenju Sodje veliko storil tudi za Bohinj. Pa Aida? O tem STA ne poroča.

Valvasor o zelo lepih risih, ki so čisto tigrasti

Evrazijski ris (Lynx lynx) je samotarska mačka, v povprečju tehta 20 kilogramov in ima izjemno dober vid in sluh. Njegov kožuh ima značilen pegast vzorec. Ris se najraje zadržuje na skalnatih delih odročnih gozdov, kjer si ustvari teritorij. Aktiven je v mraku in ponoči, ko preži na svoj plen, to je predvsem srnjad ali jelenjad, loti pa se tudi manjših žival, kot so polhi.

Človeku ni nevaren, saj se ga boji. Če pa ga zagledate, ga boste prepoznali po značilnih čopkih na vrhu ušes in kratkem repu s črno konico. O risu je pisal tudi Valvasor. "Sicer so na Kranjskem tudi mnogtere druge divje živali - velike in majhne. Obstaja kar veliko zelo lepih risov, ki so čisto tigrasti, hočem reči na način tigrov lisasti,..."