Modni blogarji Anniken, Frida in Ludvig pravijo, da so "fashion victims“ (žrtve mode, op. avt.), zato se je norveški Aftenposten odločil, da jih vključi v svoj eksperiment in jih pošlje k pravim žrtvam modne industrije – k šiviljam v Kambodži.

Trojica, ki ima na družbenih omrežjih več tisoč oboževalcev in sledilcev, je tako lahko na lastne oči videla, kdo in kako izdelujejo oblačila, ki jih na svojih blogih hvalijo ali kritizirajo.

Najprej je modne navdušence čakal sprehod po Phnom Phenu, nato pa so na vrsto prišle naloge. Blogarji so morali en dan delati pri šiviljah v tovarni, eno noč preživeti v domu šivilje, en dan pa živeti od plačila – 3 evre – ki so ga zaslužili prvi dan.

Anniken, Fridi in Ludvigu se zdi sprva zabavno. Celo smejali so se na svoj račun, a veselja je bilo kmalu konec. Med delom so se blogarji pritoževali, da so utrujeni, lačni in da jih boli križ. Frida je povedala so, da bi v takih pogojih delala le, če bi za svoj trud na uro dobila vsaj 20 evrov. 18-letni Anniken se situacija šivilj sprva ni zdela tako tragična, ko pa ji je ena od deklet, ki dela v tovarni in je njenih let, povedalo zgodbo svoje mame, ki je umrla od lakote, ker tudi z dvema službama ni mogla preživeti družine, so tudi pri mladi Norvežanki v očeh pojavile solze.

"Sprašujem se, zakaj velika podjetja kot na primer H&M ne naredijo nič,“ je po vrnitvi domov povedala Frida, Ludvik pa je v treh stavkih strnil lekcijo, ki se jo je naučil v Kambodži: "Resnica je, da smo bogati, ker so oni revni. Bogati smo, ker za nas majica od podjetja H&M stane le 10 evrov. A nekdo drug bo zaradi tega zate stradal.“

Isto vprašanje kot Frida si po objavi reportaže postavlja vedno več ljudi, zato se je moral H&M na obtožbe odzvati. Od primera se distancirajo, saj, kot pravijo, prikazana tovarna ne izdeluje njihovih oblačil.