Kar predstavlja največjo težavo, je to, da nas depresija privede do tega, da za določen izdelek porabimo veliko več kot v normalnem stanju. Celo (le) nekaj ur slabe volje nas lahko spremeni v brezbrižne nakupovalne obsedence.

Znanstveniki s priznanih univerz Harvard, Carnegie Mellon, Stanford in Pittsburg so se lotili raziskovanja. Anketirance so razdelili v dve skupini: prvim so prikazali čustveno nevtralen dokumentarni film o velikem koralnem grebenu, drugim pa film o smrti učitelja, ki je bil vzor svojemu učencu.

Žalostni zapravljivci
Po koncu filma do izvedli test z nakupovanjem. Vsem so ponudili enake izdelke in od anketirancev zahtevali, da jim ponudijo številko, ki so jo pripravljeni odšteti za posamezen izdelek. Anketirancem, ki so gledali žalosten film, so bili za steklenico vode pripravljeni odšteti 1,4 evra, kar je štirikrat več od druge skupine, ki je za steklenico ponudila le 0,33 evrov.

Odkrili so tudi, da so bili žalostni bolj osredotočeni nase, ker so v eseju, ki so ga morali napisati, pogosteje uporabljali svojilne zaimke (npr. jaz in moj). Na podlagi te ugotovitve je moč sklepati, da žalost vpliva na ljudi tako, da več razmišljajo o sebi, s tem da imajo v teh trenutkih o sebi in o svojih materialnih dobrinah zelo nizko mišljenje. Prav zaradi tega občutka pa so pripravljeni odšteti več denarja kot v tistih trenutkih, ko so s seboj zadvoljni.