Kar predstavlja največjo težavo, je to, da nas depresija privede do tega, da za
določen izdelek porabimo veliko več kot v normalnem stanju. Celo (le) nekaj ur slabe volje nas
lahko spremeni v brezbrižne nakupovalne obsedence.
Znanstveniki s priznanih univerz Harvard, Carnegie Mellon, Stanford in Pittsburg so se lotili
raziskovanja. Anketirance so razdelili v dve skupini: prvim so prikazali čustveno nevtralen
dokumentarni film o velikem koralnem grebenu, drugim pa film o smrti učitelja, ki je bil vzor
svojemu učencu.
Žalostni zapravljivci
Po koncu filma do izvedli test z nakupovanjem. Vsem so ponudili enake izdelke in od
anketirancev zahtevali, da jim ponudijo številko, ki so jo pripravljeni odšteti za posamezen
izdelek. Anketirancem, ki so gledali žalosten film, so bili za steklenico vode pripravljeni odšteti
1,4 evra, kar je štirikrat več od druge skupine, ki je za steklenico ponudila le 0,33 evrov.
Odkrili so tudi, da so bili žalostni bolj osredotočeni nase, ker so v eseju, ki so ga morali
napisati, pogosteje uporabljali svojilne zaimke (npr. jaz in moj). Na podlagi te ugotovitve je moč
sklepati, da žalost vpliva na ljudi tako, da več razmišljajo o sebi, s tem da imajo v teh trenutkih
o sebi in o svojih materialnih dobrinah zelo nizko mišljenje. Prav zaradi tega občutka pa so
pripravljeni odšteti več denarja kot v tistih trenutkih, ko so s seboj zadvoljni.
Depresija veliko stane
Vsi se več ali manj zavedamo, da nakupovanje ne bi smelo biti primerna terapija v trenutkih, ko smo depresivni ali žalosti. Zdaj so tukaj tudi dokazi za to.
