To vlogo mu je na podlagi natečaja podelila vlada, uradno pa jo bo začel opravljati po podpisu pogodbe o opravljanju javne službe z ministrstvom za kulturo. Pogodba bo veljala do konca letošnjega leta.

Med naloge koordinatorja spada identificiranje, dokumentiranje, preučevanje in vrednotenje žive dediščine. Poleg tega predlaga njen vpis v register, svetuje glede celostnega ohranjanja ter usklajuje delo muzejev v zvezi z ohranjanjem žive dediščine in kulturnih prostorov.

Živa dediščina so nesnovne dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine, ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prenašajo iz roda v rod. Hkrati jih nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino.

Spletne strani ministrstva za kulturo navajajo, da je trenutno v register kulturne dediščine vpisan le Škofjeloški pasijon.