Razlike med moškimi in ženskami
Kljub povprečno višji izobrazbi ženske težje najdejo zaposlitev, se redkeje samozaposlujejo,
zasedajo nižja delovna mesta in imajo pogosto manjše karierne možnosti kot moški. Polega tega so
glede na stopnjo strokovne usposobljenosti v primerjavi z moškimi veliko slabše plačane. Večji pa
je tudi delež žensk, ki so zaposlene samo za določen čas. Še vedno namreč obstaja tako imenovana
segregacija, ki je osnovana na predsodkih družbe in stereotipih ter se kaže predvsem v delitvi
poklicev na tipično moške (npr. vojak) ali tipično ženske (npr. tajnica). Razlike med ženskami in
moškimi obstajajo tudi pri odsotnosti z dela, kjer so moški v povprečju več odsotni zaradi
različnih poškodb na delu in izven dela, ženske pa zaradi nege otrok ali drugih družinskih članov
in zaradi porodniškega dopusta.
Šikaniranje, zaničevanje in spolno nasilje
Zaposlene ženske so velikokrat žrtve šikaniranja, poniževanja in zaničevanja, grdega ravnanja
in tudi kaznivih dejanj, denimo spolnega nasilja in kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo
položaja. Za veliko takšnih primerov nikoli ne izvemo, saj se ženske to še vedno bojijo glasno
povedati in storilca prijaviti policiji, bojijo se posledic kazenskega pregona storilca, družbene
stigme in podobnega.
Oblike diskriminacije
Neposredna diskriminacija obstaja, če se nekoga v istih ali podobnih okoliščinah zapostavlja
(postavlja v neenakopraven položaj) zaradi spola – na primer v postopku zaposlovanja ali odpovedi
pogodbe o zaposlitvi. Posredna diskriminacija obstaja, če navidezno nevtralne določbe, kriteriji in
praksa učinkujejo tako, da postavljajo osebe določenega spola v slabši položaj. Viktimizacija
pomeni postavljanje posameznika v neenakopraven položaj, če se je ta na primer pritožil zaradi
diskriminacije na osnovi spola, ki da obstaja na določenem delovnem mestu. Spolno nadlegovanje
pomeni kršenje posameznikove integritete in ustvarjanje sovražnega, poniževalnega in žaljivega
vzdušja v delovnem okolju.
Kakovostno delovno okolje
Kakovostno delovno okolje, ki zagotavlja varnost žensk in moških na delovnem mestu, ter
odsotnost spolnega in drugega nadlegovanja povečujeta možnosti za napredovanje, osebni razvoj in
avtonomijo. Prispevata tudi k boljšemu počutju in boljši družbeni klimi v podjetjih ter pripomoreta
k večji produktivnosti. Za zagotavljanje takšnega delovnega okolja je potrebno predvsem
informiranje in ozaveščanje zaposlenih ter delodajalcev (in delodajalk).
Zakonodaja
Naša zakonodaja (na primer zakon o delovnih razmerjih, zakon o uresničevanju načela enakega
obravnavanja, zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter zakon o enakih možnostih
žensk in moških) je z vidika enake obravnave žensk in moških zgleden primer vključitve načela
enakosti spolov v področno zakonodajo – le še izvrševati jo je treba začeti!
Enakost žensk in moških - de facto NE obstaja!
Ženske v Sloveniji predstavljajo skoraj polovico vseh zaposlenih in prav tako kot moški večinoma delajo polni delovni čas, pa vendar niso enako obravnavane in cenjene.